VSL Sklep IV Cp 2259/2017

Jedro

Namen ukrepov po ZPND je v preprečitvi nasilja, v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika), pa v preprečitvi ponovitve. Pritožnica pravilno opozarja, da to, da nasprotni udeleženec v času, ko so veljali izrečeni ukrepi, dejanj nasilja ni izvrševal, samo po sebi ne zadošča, da se ukrepi odpravijo. Nasprotno, na mestu je njihovo podaljšanje, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi (predlagateljici in otrokom) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu N 14/2017 z 20. 2. 2017 izrečeni ukrepi prepovedi nasilnih dejanj, ki jih je sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu, v korist predlagateljice ter v korist otrok A. B., B. B., C. B. in D. B., podaljšajo za obdobje nadaljnjih 12 mesecev.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici v roku 15 dni povrniti 514,06 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov, ki jih je izreklo nasprotnemu udeležencu v korist predlagateljice in njunih skupnih otrok. Gre za prepoved približevanja in zadrževanja na razdalji, ki je manjša kot 200 metrov, za prepoved navezovanja stikov na kakršen koli način in za prepoved kakršnega koli načina vzpostavljanja srečanja.

2. Predlagateljica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je iz obrazložitve razbrati, da je sodišče predlog zavrnilo, ker ni izkazano, da je nasprotni udeleženec od izdaje sklepa o ukrepih kršil prepovedi, zato naj ne bi bilo podlage za zaključek, da so predlagateljica in otroci še vedno žrtve nasilja v družini v smislu ZPND. Ne strinja se, da predlog za podaljšanje ukrepov utemeljuje le njen subjektivni strah, temveč gre za njene realne in osebne izkušnje z nasprotnim udeležencem. Dejstvo je namreč, da so bili predlagateljica in otroci dolgoletne žrtve kontinuiranega nasilja nasprotnega udeleženca. Tudi s strani CSD je bilo podano stališče o stopnji ogroženosti, torej ne gre zgolj za njeno subjektivno oceno. Dodaja, da je nerazumljivo stališče prvostopenjskega sodišča, da nasprotni udeleženec v času izrečenih ukrepov z nasiljem ni nadaljeval ter da že odsotnost nasilja opravičuje, da se ukrep ne podaljša. V nadaljevanju ponavlja trditve iz predloga ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izrečene ukrepe podaljša.

3. Nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec na predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov, ki mu je bil pravilno vročen (vročilnica, speta k list. št. 17), ni odgovoril, kar pomeni, da se (z njegove strani) štejejo za priznana dejstva, ki jih je kot utemeljitev svojega predloga v njem navedla predlagateljica (drugi odstavek 214. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND).

6. Za odločitev o predlagateljičinem predlogu so ključna naslednja (nesporna/priznana) dejstva:

* predlagateljica in otroci so bili dolga leta žrtve različnih vrst nasilnega obnašanja nasprotnega udeleženca;

* odkar so bili izrečeni ukrepi po ZPND, se je stanje otrok bistveno izboljšalo;

* nasprotni udeleženec se kljub mnenju izvedenca, iz katerega izhajajo številne težave nasprotnega udeleženca na čustvenem področju, elementi osebnostne motnje z znaki čustveno neuravnovešene motnje, paranoidne motnje in narcistične motnje, egocentričnost ..., ni vključil v nobeno obliko pomoči (npr. skupina za povzročitelje nasilništva, trening socialnih veščin ...);

* do večje intenzivnosti neprimernih in ogrožajočih ravnanj nasprotnega udeleženca (je) prihaja(lo) v času, ko so se na sodišču odvijale obravnave v zvezi s postopki (kazenski, razdružitev skupnega premoženja ...);

* nasprotni udeleženec je v zelo občutljivem obdobju, obravnavan je celo pri specialistu ter mora jemati zdravila;

* CSD je izdelal mnenje o ogroženosti osebe in potrjena je bila srednja stopnja ogroženosti za predlagateljico s strani nasprotnega udeleženca;

* v septembru 2017 sta (bili) razpisani dve glavni obravnavi, kjer bo nasprotni udeleženec udeležen, pričakovati pa je tudi razpis predobravnalnega naroka zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini.

7. Pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da navedene okoliščine ne zadoščajo za pozitivno odločitev o predlagateljičinem predlogu za podaljšanje izrečenih ukrepov. Namen slednjih je v preprečitvi nasilja, v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika), pa v preprečitvi ponovitve. Pritožnica pravilno opozarja, da to, da nasprotni udeleženec v času, ko so veljali izrečeni ukrepi, dejanj nasilja ni izvrševal, samo po sebi ne zadošča, da se ukrepi odpravijo. Nasprotno, na mestu je njihovo podaljšanje, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi (predlagateljici in otrokom) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, takega zagotovila žrtvam ni mogoče dati. Še več, iz njih izhaja realna in konkretna grožnja, da bodo predlagateljica in otroci, če ne bodo ustrezno zaščiteni, znova izpostavljeni nepredvidljivim dejanjem/ravnanjem nasprotnega udeleženca. Ocena ogroženosti CSD za predlagateljico tudi objektivizira predlagateljičin subjektivni strah, zato so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi razlogi za podaljšanje izrečenih ukrepov po tretjem odstavku 19. člena ZPND.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s prvim odstavkom 22. a člena ZPND spremenilo tako, da je predlogu za podaljšanje ukrepov ugodilo.

9. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici povrniti priglašene stroške: 400 odvetniških točk za predlog, 500 točk za pritožbo, 2 % materialnih stroškov ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 514,06 EUR.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1528/2018
• VSL Sklep IV Cp 2412/2019
• VSM Sklep III Cp 875/2019