<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep V Kp 21042/2012

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:V.KP.21042.2012
Evidenčna številka:VSL00004615
Datum odločbe:10.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Maja Baškovič (preds.), Igor Mokorel (poroč.), Alenka Gregorc Puš
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
Institut:izločitev dokazov - pravica do varstva osebnih podatkov - analiza DNK - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence dnk

Jedro

Pri presoji zakonitosti uporabe obtoženčevega DNK materiala je ključno vprašanje, ali in kdaj je bila ustavljena policijska preiskava glede kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je policija obtožencu kot tedaj osumljencu vzela bris ustne sluznice.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče zavrnilo zahtevo zagovornika obtoženca za izločitev dokazov: Poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) št. 233-4353/2008/3 z dne 9. 2. 2012 in poročilo Policijske uprave Ljubljana, Policijska postaja Ljubljana Bežigrad, št. D 1611410/K 876113 (3E691-34) z dne 5. 4. 2012.

2. Zoper sklep se je zaradi kršitev določb 27. in 38. člena Ustave Republike Slovenije ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožil zagovornik obtoženca. Predlagal je, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dokazna vira izločita iz kazenskega postopka kot nedovoljena dokaza, še podrejeno pa, da sodišče druge stopnje prekine kazenski postopek in vloži pred Ustavnim sodiščem zahtevo za presojo ustavnosti druge alineje prvega odstavka 128. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po podatkih spisa in razlogih izpodbijanega sklepa je sledeče relevantno dejansko stanje. V pravnomočni obtožnici se obtoženemu A. A. očita izvršitev kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno 29. 7. 2008. Policija je ob ogledu tega kaznivega dejanja uspela izolirati zadostno količino DNK za analizo genetskih STR SGM plus sistemov, ki so jo našli na odlomljenem ključu v kontaktni ključavnici. 9. 2. 2012 je policija poročilo NFL, ki je predmet predloga za izločitev dokaza kot nedovoljenega posredovala tožilstvu in navedla, da izoliran DNK pripada obdolžencu, oziroma da je bil obdolženčev DNK januarja 2012 vpisan v evidenco preiskav DNK. Podlaga za takšno ugotovitev je bila preiskava odvzetega primerjalnega vzorca sline A. A., ki je bil osumljen storitve kaznivega dejanja velike tatvine izvršeno dne 3. 8. 2007 v B. V razlogih izpodbijanega sklepa je še nadalje zapisano, da je ugotovitev, da pripada biološka sled obtoženemu A. A. zaradi vloma v osebni avto, ki je opisan v izreku pravnomočne obtožnice, prav na podlagi preiskave DNK vzorca sline, ki jo je policija vzela A. A. kot osumljencu storitve kaznivega dejanja v K. V 10. točki izpodbijanega sklepa pa je še navedeno, da je prišlo do časovnega zamika pri vnosu profila A. v evidenco DNK zaradi velikih zaostankov preiskav v forenzičnem laboratoriju policije. Skratka, samo na podlagi vzetega vzorca sline A. A., ki je bil raziskan šele po štirih letih in ker se je ta skladal z biološko sledjo v obravnavani zadevi je obtoženi A. A. tudi utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja z dne 29. 7. 2008.

5. Pritožba zatrjuje, da pravzaprav ZNPPol v drugi alineji prvega odstavka 128. člena ni nič drugačen od problematizirane določbe 1. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o policiji (ZPol), ki je bil predmet kritike Ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-312/11-21 z dne 13. 2. 2014. Res je, da sta oba zakonska teksta, tudi sedaj veljavni glede podrednosti časa do kdaj se hranijo podatki iz evidenc, torej tudi evidenc preiskav DNK skladna, torej do zastaranja kazenskega pregona. Vendar pa je vseeno med obema določbama tudi vsebinska razlika. V sedaj veljavnem ZNPPol so določeni časovni trenutki hrambe, opredeljeni pa z odločbami s katerimi se pravnomočno konča kazenski postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka, izrek zavrnilne ali oprostilne sodbe). Vendar pa v obravnavani zadevi ni tako bistvena okoliščina podredne točke časa hrambe evidence preiskav DNK, kajti v tem primeru je sodišče prve stopnje upoštevalo relativni zastaralni rok za kaznivo dejanje velike tatvine in ugotovilo, da je od odvzema vzorca DNK preteklo približno 4 leta, kar za takšno kaznivo dejanje ni nerazumno dolg rok.

6. Vendar pa je pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi zaznalo, da bi bilo lahko bolj pomembno ali je bilo za kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno v B. in ko je policija A. A. kot osumljencu vzela bris ustne sluznice, policijska preiskava ustavljena in to kdaj. Skratka, ali 7. 2. 2012 (točka 5 razlogov izpodbijanega sklepa), ko je PP B. na podlagi ugotovitev Centra za forenzične preiskave, ki je izločila osumljenega A. A. kot morebitnega donorja biološke sledi. V zvezi s tem pa je lahko tudi relevantno vprašanje kdaj je forenzični laboratorij ugotovil, da biološka sled, ki je bila izolirana s kraja kaznivega dejanja z dne 29. 7. 2008 pripada obtoženemu A. A. Glede na določbo druge alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol, da se evidenca preiskav hrani do ustavitve policijske preiskave za kaznivo dejanje storjeno v B., bi pomenilo, da je presečni dan in relevanten tudi v obravnavani zadevi pravzaprav 7. 2. 2012. Še drugače povedano, po podatkih spisa ni bilo mogoče natančno ugotoviti, ali je Center za forenzične preiskave pred ali po "ustavitvi policijske preiskave" ugotovil, da je donor biološke sledi pri vlomu v osebno vozilo C. C. prav obtoženi A. A. Po določbah ZKP kakor tudi ZNPPol policija kakšnega posebnega sklepa oziroma odločbe za ustavitev svoje preiskave ne izda, kar pomeni, da lahko konec koncev traja vse do zastaranja kazenskega pregona. Ali je ta rok, aplicirano tudi na obravnavani primer (približno štiri leta) pa je seveda odvisen od okoliščin posameznega primera, vseeno pa je hramba tudi v tem primeru časovno zamejena, kar pa ni bila po določbi 1. točke prvega odstavka 63. člena ZPol, ki ji omogoča policiji hrambo podatkov o preiskavi DNK, brez časovne omejitve. Skratka, v primerih, ko je bil uveden kazenski postopek, ki se ni končal z obsodilno sodbo. Prav slednje pa je bilo nosilno, kar pa je bil tudi konec koncev ugotovljeno v že citirani odločbi Ustavnega sodišča. Sicer pa je v obravnavani zadevi policija na podlagi doslej ugotovljenega dejanskega stanja istočasno (januar 2012) obdelala vzorec sline, ki jo je vzelo A. A. kot osumljencu kaznivega dejanja v B. ter najdeno in izolirano biološko sled iz vloma v vozilu D. D. Drugače povedano, policijska preiskava za kaznivo dejanje iz B. se je glede biološke sledi zaključila ("ustavila") istočasno kot se je zaključila z najdbo obremenilnega dokaznega vira na ravni utemeljenega suma za kaznivo dejanje opisano v izreku pravnomočne obtožnice v obravnavani zadevi.

7. Ob ugotovitvi, da pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno. Prav tako pa tudi ni sledilo predlogu pritožnika, da bi na podlagi 156. člena Ustave prekinilo kazenski postopek in začelo pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti problematiziranega določila ZNPPol.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013) - ZNPPol - člen 128, 128/1, 128/1-2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 38

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNjEx