VSL Sklep I Cpg 422/2016

Jedro

V konkretnem primeru so se zatrjevane napake projektne dokumentacije odrazile v nadaljnji negativni posledici, saj je naročnik na podlagi projektne dokumentacije sprejel odločitev o gradnji objekta. Zgrajeni objekt ima napake, ki imajo zato naravo škode zaradi zaupanja, ki naj bi naročniku nastala zaradi nepravilne izpolnitve projektantove obveznosti. Glede predpostavk projektantove odgovornosti za napake objekta je treba tako uporabiti splošne predpostavke izvajalčeve odgovornosti za nepravilno izpolnitev (633. do 640. člen OZ) ter posebna pravila 662. in 663. člena OZ. Predpostavke projektantove odgovornosti za napako objekta so torej: 1. da ima projektna dokumentacijo napako, 2. da vzrok za napako izvira iz projektantove sfere, 3. pravočasno obvestilo o napaki, 4. ki se pokaže v jamčevalnem roku, 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluzivnem roku), 6. nastanek škode in 7. vzročna zveza med napako projektne dokumentacijo in škodo. Tudi za odgovornost nadzornega inženirja morajo biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti za nepravilno izpolnitev izpolnjene tudi dodatne predpostavke, tj. pravočasno obvestilo o napaki, ki se mora pokazati v jamčevalnem roku, in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluizivnem) roku. Odgovornost nadzornega inženirja za napako objekta namreč ne more biti strožja od izvajalčeve odgovornosti za to napako.

Ob prevzemu objekta 2. 12. 2008, je tožnica napako grajala in opozorila na razpoke v tlakih temeljne plošče. Zapisnik o prevzemu so podpisali tudi predstavniki tožene stranke. Tedaj je torej tožeča stranka grajala vidno (očitno) napako razpok tlaka v pritličju objekta. Glede na dopis tožene stranke P. d.d. z dne 11. 3. 2009, ki ga je podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, je ugovor tožene stranke, da o napaki ni bil obveščen, neutemeljen, saj je že iz navedenega očitno, da je bil zakoniti zastopnik toženke že tedaj seznanjen z napako. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnica s tem, ko je ob prevzemu opozorila na napako (razpoke talne plošče), zadostila pogojem za notifikacijo. Prav ima torej tožnica, da ji za pravilnost notifikacije ni bilo treba specificirati vzroka za napako, saj ga kot laik niti ni poznala.

Ko postane napaka zaradi novo nastalih obsežnih posledic funkcionalna, pa ji je treba pripisati naravo skrite napake, za katero se šteje, da je odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sta izvajalec in projektant priznavala obstoj napake, vendar sta drug drugega bremenila za odgovornost za napako. Glede na to je tožena stranka očitno štela, da je jamčevalni zahtevek za odpravo skrite napake usmerjen tudi proti njej, saj sicer ne bi imela razloga, da bi zavračala svojo odgovornost. Tako ugotovitev podpira tudi dejstvo, da je tožeča stranka od nje zahtevala izdajo bančne garancije za odpravo napak na talni plošči.

OZ v 636. členu določa, da se podjemnik ne more sklicevati na potek enoletnega prekluzivnega roka, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Med takšna ravnanja sodijo vsa podjemnikova ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava prostovoljno odpraviti napako. Pri tem ni nujno, da podjemnik ravna z namenom zavesti naročnika, da zahtevka ne uveljavi pravočasno. Podjemnik namreč lahko začne opravljati sanacijo napake s poštenim namenom napako odpraviti, pa se kasneje izkaže, da sanacija ni bila uspešna - da napaka ni (v celoti) odpravljena. Enako velja tudi za odgovornost izvajalca in projektanta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala toženka plačati tožnici 784.126,84 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in stroške pravdnega postopka (II. točka izreka). Tožnici je naložilo plačilo 8.058,71 EUR pravdnih stroškov toženki (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožnica in uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku oziroma podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka toženki.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je uveljavljala odškodninsko odgovornost toženke kot projektanta in nadzornika za napake objekta, tj. razpoke na talni plošči po 662. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zahtevala je povračilo škode (strošek odprave napake), ki naj bi bila posledica nepravilne izpolnitve obveznosti toženke po pogodbi o projektiranju in nadzoru v znesku 784.126,84 EUR. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o izvajanju storitev inženiringa pri gradnji poslovno - logističnega centra A. d.d. z dne 10. 7. 2006 (A2), s katero se je toženka zavezala izvesti storitve inženiringa in prevzela naloge projektanta in nadzornika pri gradnji, izvajalec gradnje pa je bil P. d.d. Nadalje ni bilo sporno, da je prišlo do napake (razpok) na talni plošči v skladišču objekta, na katero je tožnica opozorila ob prevzemu objekta 2. 12. 2008. Toženka je ugovarjala, da jo je tožnica o napaki prepozno obvestila (več kot šest mesecev od primopredaje), saj je reklamacijo naslovila le na izvajalca. Prav tako je ugovarjala, da je tožbo vložila prepozno, šele 26. 2. 2013 (663. člen OZ). Menila je namreč, da tožnice ni zavedla, da uveljavitev pravice po sodni poti ne bo potrebna, saj v dopisih napake ni priznala.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je presodilo, da obvestilo o napaki ni bilo pravočasno. Tožeči stranki očita, da ni podala trditev o tem, kdaj je ugotovila, da napaka izvira iz napake v projektni dokumentaciji, oziroma da je posledica kršitev obveznosti opravljanja nadzora. Po stališču prvostopenjskega sodišča za pravilno notifikacijo napake namreč ne zadošča le obvestitev projektanta o napaki, temveč bi morala toženko obvestiti, da je napaka posledica napake v projektni dokumentaciji oziroma o njeni kršitvi obveznosti opravljanja nadzora. Sodišče tožeči stranki tako očita, da grajanje ni bilo usmerjeno proti toženki, saj to ne izhaja iz listinske dokumentacije. Meni, da tožeča z dopisom z dne 13. 1. 2011 toženke ni pozvala k odpravi napake, dopis z dne 30. 11. 2012 pa prav tako ne predstavlja obvestila o napaki oziroma je bilo to obvestilo prepozno, saj je tožena stranka svojo odgovornost projektanta in nadzornika zavrnila že z dopisom z dne 30. 3. 2011. Tudi tožbo je tožeča stranka, po presoji prvostopenjskega sodišča, vložila prepozno. Štelo je, da je tožeča stranka toženo obvestila o napaki že 2. 12. 2008, zato je bila tožba vložena po poteku enoletnega prekluzivnega roka. Ugotovilo je še, da iz dopisov toženke ne izhaja, da bi ta priznavala svojo odgovornost, niti da bi se zavezala napako odpraviti, z odpravljanjem napak pa tudi ni začela. S pozivi izvajalcu za odpravo napake pa tožnice tudi ni zavajala, da uveljavitev pravice po sodni poti ne bo potrebna, temveč je z aktivnim sodelovanjem pri sanaciji le izpolnjevala obveznost po pogodbi v zvezi z nadzorom nad sanacijo napake.

7. V konkretnem primeru so se, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, zatrjevane napake projektne dokumentacije odrazile v nadaljnji negativni posledici, saj je naročnik na podlagi projektne dokumentacije sprejel odločitev o gradnji objekta. Zgrajeni objekt ima napake, ki imajo zato naravo škode zaradi zaupanja, ki naj bi naročniku nastala zaradi nepravilne izpolnitve projektantove obveznosti. Glede predpostavk projektantove odgovornosti za napake objekta je treba tako uporabiti splošne predpostavke izvajalčeve odgovornosti za nepravilno izpolnitev (633. do 640. člena OZ) ter posebna pravila 662. in 663. člena OZ. Predpostavke projektantove odgovornosti za napako objekta so torej: 1. da ima projektna dokumentacijo napako, 2. da vzrok za napako izvira iz projektantove sfere, 3. pravočasno obvestilo o napaki, 4. ki se pokaže v jamčevalnem roku, 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluzivnem roku), 6. nastanek škode in 7. vzročna zveza med napako projektne dokumentacijo in škodo. Tudi za odgovornost nadzornega inženirja morajo biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti za nepravilno izpolnitev izpolnjene tudi dodatne predpostavke, tj. pravočasno obvestilo o napaki, ki se mora pokazati v jamčevalnem roku in sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluizivnem) roku. Odgovornost nadzornega inženirja za napako objekta namreč ne more biti strožja od izvajalčeve odgovornosti za to napako.¹

8. Zahteva za pravočasno grajanje napake je določena v korist prevzemnika posla, tako kot tudi rok za vložitev tožbe zaradi sodnega uveljavljanja jamčevalnega zahtevka.² Pravočasno obvestilo o napaki je namreč predpostavka, da se zaščiti podjemnikove interese, ki se odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok zanjo ne izvira iz njegove sfere. Tako ima upravičen interes, da za napako izve in ugotovi njen vzrok.³ V zvezi z vsebino obvestila o napaki, OZ v poglavju o podjemni pogodbi ne določa posebnega pravila. Zato je treba po tretjem odstavku 100. člena OZ smiselno uporabiti ustrezne določbe o obvestilu o napaki v primeru prodajne pogodbe. Tako velja, da mora naročnik v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in povabiti podjemnika, da opravljeni posel pregleda. Ker ima naročnik v razmerju do podjemnika položaj laika, zadošča, da ga obvesti le o končni posledici napake in ni dolžan navesti vzroka napake. S tem vprašanjem se mora namreč ukvarjati podjemnik kot profesionalna oseba.⁴ Iz sklepa III Ips 104/2013, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, po presoji pritožbenega sodišča, ne izhaja drugačno stališče, torej da bi bilo v obvestilu treba navesti vzrok za napako. Iz navedene odločbe namreč izhaja zgolj to, da naročniku ni mogoče očitati, da je zamudil rok za notifikacijo napake projektantu, dokler ne izve, da napaka zadeva solidnost zgradbe in da izvira iz projektne dokumentacije.

9. Glede vprašanja o pravočasnosti obvestila o napaki je zato treba, po presoji pritožbenega sodišča, najprej izhajati iz presoje, za kakšno vrsto napake gre. V zvezi s tem je tožeča stranka trdila, da so se prvi znaki napake pri izdelavi talne plošče v skladišču PL., v obliki (lasastih) razpok tlaka na transportnih poteh v skladišču v pritličju, pokazali že med gradnjo. Kasneje, ko je v pritličju objekta začelo delovati skladišče, pa so se pokazale vse razsežnosti te napake: razpoke talne plošče so se na transportnih poteh namnožile, talna plošča se je začela drobiti in razpadati, ob dilatacijah med robovi talne plošče je prišlo do višinskih razlik, robovi so se krušili, talna plošča je ponekod odstopila od podlage in se na robovih in vogalih zavihala navzgor, na posameznih delih se je beton popolnoma porušil. Skladišče s tako poškodovano talno ploščo ni bilo primerno za predvideno rabo, vožnja viličarjev pa ni bila več varna zaradi neravne podlage.

10. Ob prevzemu objekta 2. 12. 2008, je tožnica napako grajala in opozorila na razpoke v tlakih temeljne plošče (glej zapisnik o prevzemu 2. 12. 2008, priloga A13). Zapisnik so podpisali tudi predstavniki tožene stranke. Tedaj je torej tožeča stranka grajala vidno (očitno) napako razpok tlaka v pritličju objekta. Glede na dopis tožene stranke P. d.d. z dne 11. 3. 2009 (priloga B8), ki ga je podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke, je ugovor tožene stranke, da o napaki ni bil obveščen neutemeljeno, saj je že iz navedenega očitno, da je bil zakoniti zastopnik toženke že tedaj seznanjen z napako. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnica s tem, ko je ob prevzemu opozorila na napako (razpoke talne plošče), zadostila pogojem za notifikacijo. Prav ima torej tožnica, da ji za pravilnost notifikacije ni bilo treba specificirati vzroka za napako, saj ga kot laik niti ni poznala. Tožnica torej ni bila dolžna navesti, da je napaka posledica napake projektne dokumentacije oziroma kršitev obveznosti nadzora. Ker se za grajanje ne zahteva navedba vzroka za napako, je obvestilo o razpokah v tlakih temeljne plošče ob prevzemu, pri katerem je sodelovala toženka, zadoščalo.⁵

11. Napaka na objektu se je torej sprva kazala kot očitna napaka v obliki razpok tlaka, kasneje pa je postala funkcionalna, saj je začela ovirati normalno uporabo stvari. Glede na neprerekane navedbe tožeče stranke se je napaka, ki se sprva kazala zgolj kot "lasasta razpoka tlaka", ob uporabi skladišča pokazala v večji razsežnosti že opisane skrite napake (drobljenje, krušanje, višinske razlike, odstopanje talne plošče od podlage), ki je ovirala predvideno uporabo objekta. Tekom uporabe so se namreč razpoke talne plošče tako namnožile, da poškodovana talna plošča ni bila več primerna za predvideno rabo, varnost konstrukcije pa je bila bistveno zmanjšana. Ko postane napaka zaradi novo nastalih obsežnih posledic funkcionalna, pa ji je treba pripisati naravo skrite napake, za katero se šteje, da je odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari.⁶

12. Tako izvajalec kot tudi tožena stranka sta bila seznanjena tudi z nadaljnjim stanjem talne plošče, saj so dogovori o sanaciji intenzivno potekali vse leto 2011 pa do februarja 2012. Tožeča stranka je v dopisu z dne 13. 1. 2011 (priloga A 16), naslovljenem na toženo stranko kot tudi na P. d.d., zaradi napak pri gradnji - razpok na talni plošči pritličja objekta, zahtevala zamenjavo talne plošče, tožena stranka pa je svojo odgovornost zavračala, kot je to razvidno iz njenega dopisa tožeči stranki z dne 30. 3. 2011 (priloga B 4).⁷ Da so razpoke talne plošče postale ovira za nemoteno delovanje skladišča, pa izhaja tudi iz dopisa tožene stranke P. d.d. z dne 24. 1. 2011 (priloga B 6). Po presoji pritožbenega sodišča je zato v navedenih ugotovitvah podlaga za sklep, da je tekom uporabe nepremičnine (januarja 2011) postalo jasno, da gre za napako večjih razsežnosti, torej takšno, ki je začela ovirati redno uporabo stvari ter da je bila tožena stranka tudi o tem sprotno, torej pravočasno, obveščena.⁸

13. Od obvestila o napaki je treba razlikovati način uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Naročnik ima tako, pod pogojem, da so izpolnjene predpostavke izvajalčeve (projektantove) odgovornosti za napako, od njega pravico zahtevati odpravo napake. Prvi način odprave napake je odprava napak objekta, s tem pa vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če napake (projektne dokumentacije, nadzora nad gradnjo) ne bi bilo. Projektant oziroma nadzornik lahko obveznost odpraviti napako objekta izpolnita tudi tako, da zagotovita, da bo napako odpravila druga strokovno usposobljena oseba.⁹ Če naročnik od projektanta oziroma nadzornika neuspešno uveljavlja jamčevalni zahtevek za odpravo napak na njune stroške, pa lahko od njiju uveljavlja povrnitev škode, ki jo predstavljajo stroški odprave napake. Tak zahtevek uveljavlja tožeča stranka od tožene v tej pravdi, pri čemer je imela tožena stranka možnost, za odpravo napake poskrbeti sama. Ne zadošča namreč trditev tožene stranke, da je tožeči stranki večkrat predlagala, da naj izvede sanacijo z drugim izvajalcem, saj ni predlagala odprave napake na svoje stroške.

14. Po presoji pritožbenega sodišča zato pritožba tudi utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da grajanje napake ni bilo usmerjeno proti toženi stranki. Pritožba utemeljeno opozarja, da sta izvajalec in projektant priznavala obstoj napake, vendar sta drug na drugega bremenila za odgovornost za napako (dopis z dne 30.3. 2011 priloga B 4). Glede na to je tožena stranka očitno štela, da je jamčevalni zahtevek za odpravo skrite napake usmerjen tudi proti njej, saj sicer ne bi imela razloga, da bi zavračala svojo odgovornost. Tako ugotovitev podpira tudi dejstvo, da je tožeča stranka od nje zahtevala izdajo bančne garancije za odpravo napak na talni plošči.

15. Namen kratkega roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov je v tem, da podjemnik ni v negotovosti glede ureditve pravnega razmerja z naročnikom. Vendar je treba varovati tudi interes naročnika v zvezi z odpravo napak, saj je sodna uveljavitev zahtevkov potrebna le, ko nasprotna stranka svoje obveznosti sanacije napak noče prostovoljno izpolniti. Kadar pa podjemnik začne napako odpravljati ali izjavi, da bo to storil, naročnik (kot laik) ne more presoditi, ali je ponujeni način odprave napake ustrezen, temveč lahko sklepa le, da bo napako prostovoljno odpravil. Če nato k sanaciji napake ne pristopi ali če poskus sanacije ni uspešen, bi bilo sklicevanje na potek enoletnega prekluzivnega roka zloraba pravnega varstva ter v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bilo podjemniku takšno varstvo priznano¹⁰. Zato OZ v 636. členu določa, da se podjemnik ne more sklicevati na potek enoletnega prekluzivnega roka, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. Med takšna ravnanja sodijo vsa podjemnikova ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava prostovoljno odpraviti napako. Pri tem ni nujno, da podjemnik ravna z namenom zavesti naročnika, da zahtevka ne uveljavi pravočasno. Podjemnik namreč lahko začne opravljati sanacijo napake s poštenim namenom napako odpraviti, pa se kasneje izkaže, da sanacija ni bila uspešna - da napaka ni (v celoti) odpravljena.¹¹

16. Enako velja tudi za odgovornost izvajalca in projektanta. Tretji odstavek 663. člena OZ določa, da se izvajalec oziroma projektant ne more sklicevati na določbe prejšnjih odstavkov, če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.

17. V obravnavani zadevi je toženka pokazala pripravljenost odpraviti napake oziroma jih je že začela odpravljati, zato se ne more več sklicevati na enoletni prekluzivni rok iz 663. člena OZ. Toženka je namreč izkazovala resno namero za odpravo napake od seznanitve z napako dalje, saj je z izvajalcem spremljala stanje razpok talne plošče, se udeleževala sestankov ter obravnavala predlog sanacije¹². Po prejemu dopisa - zahtevka za odpravo napak z dne 13. 1. 2011, toženka te ni zanikala, temveč je soglašala, da je treba sanacijo izvesti (dopis tožnici 24. 1. 2011 priloga B7, 30. 3. 2011, priloga B4). Nenazadnje je 13. 6. 2011 pripravila nov projekt sanacije talne plošče (na B18). Zato ni mogoče slediti toženki, da je le izpolnjevala obveznost po pogodbo o nadzoru. Aktivno ravnanje toženke glede sanacije potrjuje tudi njen dopis 21. 7. 2011 (B5), v katerem navaja, da je pripravljena sodelovati pri izvedbi sanacije ter poudari, da se je udeležila najmanj 11 sestankov glede sanacije, izvajala strokovne preverbe in izdelala dva projekta. Tožena stranka je 12. 7. 2011 tudi podpisala Protokol o izvedbi sanacije plošče (pripeto k prilogi B21), ki je vseboval dogovor, da bi se s sanacijo pričelo takoj, ne glede da odgovornost za slabo izvedbo talne plošče. Z opisanim ravnanjem je zavedla tožnico, da se je upravičeno nadejala prostovoljne sanacije.¹³ Prav ima torej pritožnica, da svojih pravic ni pravočasno uveljavljala zaradi toženkinega ravnanja, s katerim je tožnico pustila v prepričanju, da bodo napake odpravljene in uveljavitev pravice po sodni poti ne bo potrebna.

18. Tožena stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na to, da je s svojimi aktivnostmi glede izvedbe sanacije zgolj izpolnjevala svoje zaveze iz pogodbe, ki se nanašajo na nadzor nad sanacijo napak, saj zgoraj povzete aktivnosti nedvomno presegajo obveznost nadzora nad sanacijo napak.

19. Stališče sodišča prve stopnje, da je toženka prepozno grajala napako in vložila tožbo, ob povedanem ni pravilno. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena v zvezi s 355. členom ZPP). Podrobnejši napotki glede na že obrazloženo niso potrebni.

20. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1044, 1084, 1094 in 1119 ter 1120.
² Primerjaj sodbo VSRS II Ips 29/2006 s 13. 4. 2006.
³ Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 843.
⁴ Ibid. str. 848. Primerjaj tudi sodbo VSL II Cpg 956/2013 s 26. 5. 2014.
⁵ Primerjaj sodbo VSM I Cpg 350/2016 z 10. 11. 2016, kjer je za pravilno notifikacijo zadoščalo, da je tožnica projektantu v izjasnitev posredovala dopise izvajalca gradbenih del, ki vsebujejo očitke na račun neustreznosti izdelane projektne dokumentacije.
⁶ Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 848.
⁷ Na to listino se je tožeča stranka sklicevala že v tožbi (list. št. 6) , tožena pa v odgovoru na tožbo list. št. 29).
⁸ Tožeča stranka je stanje talne plošče, obseg in vzroke napak dejansko lahko ugotovila šele po odprtju talne plošče (februarja 2012), kar prav tako potrjuje sklep, da je bilo tudi obvestilo o skriti (funkcionalni) napaki toženki sporočeno pravočasno.
⁹ Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1096.
¹⁰ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 309/2005 s 25. 5. 2006, sklep VSRS III Ips 75/2001 s 7. 2. 2002, sodbi VSL I Cpg 934/2015 s 13. 10. 2015 in II Cp 3290/2016 z 22. 2. 2017.
¹¹ Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 854 - 856
¹² Glej vabilo na sestanek zaradi razpok v tlakih s 5. 5. 2009 (A 109), vabilo na sestanek 24. 6. 2010 (A110), poziv toženke, da izvajalec pristopi k sanaciji s 24. 1. 2011 (B6), dopis tožnici 30. 5. 2011 (B24), v katerem se sklicuje na zapisnik, po katerem je treba izvesti sanacijo itd.
¹³ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 309/2005 s 25. 5. 2006

Datum zadnje spremembe:

13.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 215/2023
• VSL Sodba I Cpg 137/2017
• VSL sklep II Cp 1070/2001