<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba VII Kp 51474/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:VII.KP.51474.2014
Evidenčna številka:VSL00003383
Datum odločbe:05.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Alenka Gregorc Puš (preds.), Alijana Ravnik (poroč.), Milena Jazbec Lamut
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:kaznivo dejanje ponarejanja listin - poseben primer ponarejanja listin - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja

Jedro

V konkretnem delu opisa dejanja niso opisane okoliščine, iz katerih bi bilo razvidno, da jih je obdolženec zapisal brez pristanka B. B., tj. neupravičeno. Brez konkretizacije tega znaka se obdolžencu očita le, da je pravo listino izpolnil z neresnično vsebino. Resničnost ali neresničnost izjave pa za obstoj tega kaznivega dejanja ni relevantna, ker bi sicer lažna navedba lahko bila podana s soglasjem ali privolitvijo B., na čigar poškodbe se je nanašala.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

obdolženi A. A.

po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je kakšen papir, ki ga je kdo podpisal, neopravičeno izpolnil z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, s tem, da je

dne 4. 10. 2011 v vpisni list, ko je B. B. pripeljal v bolnišnico UKC ..., potem ko je ta že podpisal še ne izpolnjen vpisni list, vpisal, da je B. dne 4. 10. 2011 ob 19.40 uri padel po stopnicah, pri čemer je vedel, da je navedba v celoti lažna, saj se je B. v resnici istega dne ob 13.00 uri poškodoval pri delu na gradbišču v C., ko je padel z višine treh metrov, izjava pa ima pomen za pravna razmerja, saj se z njo dokazuje vzrok in način nastanka poškodbe,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 251. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedeno sodbo obdolženega A. A. pod točkama I in II spoznalo za krivega kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 251. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Odločilo je, da je obdolženec je v tem delu dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter sodno takso. V delu pod točko III je zoper obdolženca po 1. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožni predlog zaradi kaznivih dejanj ogrožanja varnosti pri delu po drugem odstavku 201. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, protipravnega odvzema prostosti po prvem odstavku 133. člena KZ-1 in kršitve pravic iz socialnega zavarovanja po 202. členu KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. V tem delu stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun. Oškodovanca B. B. je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper obsodilni del sodbe se je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, "zmotne uporabe materialnega prava" in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožil obdolženčev zagovornik. Predlagal je spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolženca v tem delu oprosti obtožbe.

3. Ob odločanju o pritožbi je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je z izpodbijano sodbo zaradi kršitve kazenskega zakona v obdolženčevo škodo, potrebno poseči po uradni dolžnosti.

4. Očitano kaznivo dejanje obstaja le, če storilec določen papir, ki ga je kdo podpisal, s pravno pomembno izjavo izpolni neupravičeno. Vpis bo neupravičen takrat, ko podpisnik k njemu ne bo dal izrecnega pristanka. V konkretnem delu opisa dejanja, ki se očita obdolženemu A., niso opisane dejanske okoliščine vpisa izjave o padcu po stopnicah, iz katerih bi bilo razvidno, da jih je obdolženec zapisal brez pristanka B. B., tj. neupravičeno. Brez konkretizacije tega znaka pa se obdolžencu očita le, da je v prazen vpisni list lažnivo zapisal, da je B. dne 4. 10. 2011 ob 19.40 uri padel po stopnicah, čeprav je vedel, da se je slednji v resnici poškodoval pri delu na gradbišču v C., ko je padel z višine treh metrov. Po vsebini gre torej za očitek, da je obdolženec vpisni list UKC ... izpolnil z lažnivo izjavo o vzroku oškodovančevih poškodb, vendar resničnost ali neresničnost izjave za obstoj očitanega kaznivega dejanja ni relevantna. Objekt kazenskopravnega varstva kaznivih dejanj ponarejanja listin v vseh njegovih oblikah sta zanesljivost in varnost pravnega prometa, posebej še prometa z listinami kot dokaznim sredstvom. S prepovedanim ravnanjem se namreč ustvari videz, da je izjavo dala oseba, ki je na listini tudi podpisana. Konkretni opis kaznivega dejanja potemtakem obdolžencu ne očita kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1, temveč le, da je pravo listino izpolnil z neresnično vsebino (ki pa je zaradi svoje sposobnosti dokazovanja vzroka in načina nastanka poškodbe pomembna za pravni promet). Glede na opis bi torej sicer lažna navedba na vpisnem listu lahko bila podana s soglasjem ali privolitvijo B., na katerega poškodbe se je tudi nanašala.

5. Dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje. Za obsodbo ne zadošča, da so v opisu dejanja navedeni samo abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja, saj je za odločitev sodišča pravno relevantno samo konkretno opisano izvršitveno dejanje. Čeprav se v abstraktnem delu obravnavanega dejanja navaja, da je obdolženec vpisni list z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, izpolnil neupravičeno, pa slednje ni z ničemer konkretizirano. Iz opisa dejanja ne izhajajo niti zakonski znaki katerega od drugih kaznivih dejanj zoper pravni promet.

6. Kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP je obdolžencu v škodo. Ker je zagovornik s pritožbo ni uveljavljal, je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz 2. točke prvega odstavka 383. člena ZKP v izpodbijano sodbo poseglo po uradni dolžnosti in jo spremenilo tako, da je obdolženca po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe (prvi odstavek 394. člena ZKP). Glede na naravo odločitve pritožbeno sodišče pritožbenih navedb ni presojalo.

7. Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNTg4