VSL Sodba I Cpg 421/2017

Jedro

Pritožba je pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, sme pa se izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja na neskladnost med tožbenimi navedbami (trditvami) o tem, kaj bodo izpovedale priče, in izpovedmi prič na zaslišanju na glavni obravnavi, ne predstavljajo izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje. Enako velja za zatrjevane neskladnosti med trditvami tožeče stranke in izjavami prič, ki jih je priložila tožbi, saj nanje izpodbijana sodba ni oprta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 17114/2014 z dne 14. 2. 2014 v celoti vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 669,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke (zavarovalnice) in toženi stranki (zavarovanki) v plačilo naložilo 7.549,13 EUR z obrestmi na podlagi 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). V relevantnem delu drugega in tretjega odstavka 7. člena ZOZP je predpisano, da ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca, če vozilo, ki ga je vozil voznik, ni bilo tehnično brezhibno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta s tovornega vozila tožene stranke odpadli kolesi z zadnje leve osi in poškodovali vozili tretjih oseb, tožena stranka pa je za tehnične pomanjkljivosti svojega tovornega vozila - prekomerno izrabljenost vijakov in matic na kolesu - vedela.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar naj je ne bi bilo mogoče preizkusiti, kot trdi tožena stranka v pritožbi. Iz izpodbijane 14. in 15. točke sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, glede katerega dejstva je sodišče štelo izjave prič za skladne. Zato očitana procesna kršitev ni podana.

7. Pritožba je pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 333. člena ZPP), sme pa se izpodbijati zaradi razlogov, ki jih določa prvi odstavek 338. člena ZPP, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka opozarja na neskladnost med tožbenimi navedbami (trditvami) o tem, kaj bodo izpovedale priče, in izpovedmi prič na zaslišanju na glavni obravnavi, ne predstavljajo izpodbijanja sodbe sodišča prve stopnje. Enako velja za zatrjevane neskladnosti med trditvami tožeče stranke in izjavami prič, ki jih je priložila tožbi, saj nanje izpodbijana sodba ni oprta. Take pritožbene navedbe zato za pritožbeno odločanje niso odločilnega pomena in nanje pritožbeno sodišče na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 360. člena ZPP ni odgovarjalo.

8. Kot izhaja že iz uvodnega dela te obrazložitve, je bil vzrok odpadlih koles na tovornem vozilu tožene stranke izrabljenost vijakov in matic, s katerimi sta bili na zadnjo levo os pričvrščeni kolesi. Delavca tožene stranke A. A. je na to okoliščino opozoril vulkanizer B. B. in predlagal takojšnjo menjavo vijakov na najbližjem servisu, česar pa omenjeni delavec tožene stranke ni upošteval. Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve glede seznanjenosti tožene stranke z neustreznim stanjem vijakov podkrepilo z izpovedmi prič B. B., C. C. in policista Č. Č.; kot neprepričljivo pa je ocenilo pričanje A. A., da z izrabljenostjo vijakov ni bil seznanjen. Vzrok vtoževani škodi je bilo odpadlo levo kolo tovornega vozila, kar izhaja iz dokazne ocene na 5. strani izpodbijane sodbe in česar tožena stranka v pritožbi konkretizirano ne izpodbija. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami o neskladnosti izpovedi prič o popravilih, ki jih je vulkanizer izvajal na desni pnevmatiki, in s katerimi želi tožena stranka prevaliti odgovornost za odpadlo kolo na vulkanizerja. Do drugačnih zaključkov ni mogoče priti niti s hipotetičnimi pritožbenimi navedbami o tem, da naj življenjsko sploh ne bi bilo logično opravljati pregled izrabljenosti vijakov na levem kolesu, če je delavec tožene stranke vulkanizerstvo obiskal zaradi desne pnevmatike.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba in sklep I Cpg 1023/2017
• VSL sodba I Cpg 1847/2014
• VSL sodba I Cp 1521/2009