VSL Sodba in sklep I Cpg 1140/2016

Jedro

Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava v OZ. Skupnega namena pogodbenikov pa z izvedencem angleške pravne terminologije ni mogoče dokazovati. Ker gre za neprimerni dokaz, je sodišče prve stopnje imenovanje tega izvedenca utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 3.270,58 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 368.890,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 8. 2012 (I. točka izreka). V preostalem delu, to je glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 368.890,26 EUR od 12. 8. 2012 do 22. 8. 2012, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 10.839,53 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba zoper II. točko izreka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

5. Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 368.890,26 EUR od 12. 8. 2012 do 22. 8. 2012. Zavrnitev zahtevka za toženo stranko predstavlja uspeh, zato njena pritožba zoper ta del sodbe ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena ZPP).

6. Prvi odstavek 64. člena OZ določa, da če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen in se ne domneva. V dvomu se zato šteje, da ima plačilo, ki se ga je ob sklenitvi ena stranka zavezala plačati drugi, le pravno naravo delne izpolnitve pogodbene obveznosti.¹

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožena stranka s pritožbo konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da sta stranki v pogodbi plačilo 480.000,00 USD določili kot prvi depozit oziroma prvi polog. Termin prvi depozit oziroma prvi polog ("first deposit") so v overjenih prevodih pogodbe za letalo Airbus A320 uporabili tolmači za angleški jezik, listine pa sta v spis vložili pravdni stranki. Prevode listin sta zagotovili že pravdni stranki v skladu z določilom drugega odstavka 226. člena ZPP, ki določa, da mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko za ponovno prevajanje tega izraza ni angažiralo izvedenca angleške pravne terminologije. Angažma takega izvedenca ne bi mogel služiti kot dokaz za to, da sta pravdni stranki v spornem določilu dogovorili aro, kot zmotno meni tožena stranka v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ se namreč pri razlagi spornih določil (določilo o naravi 480.000,00 USD pa je bilo med strankama sporno) ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti v skladu z načeli obligacijskega prava v OZ. Skupnega namena pogodbenikov pa z izvedencem angleške pravne terminologije ni mogoče dokazovati. Ker gre za neprimerni dokaz, je sodišče prve stopnje imenovanje tega izvedenca utemeljeno zavrnilo. Zato očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Ker je v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ za razlago spornih določil bistven skupen namen pogodbenikov, pritožbene navedbe o tem, kako pojem depozita razlagajo v britanskem dnevnem časopisu in pri irskem organu za potrošnike, niso pravno odločilne. Isto velja za tudi sicer povsem pavšalno sklicevanje na običajen način poslovanja v letalstvu, kar naj bi "potrdile vse priče", saj razlaga pogodb vselej temelji na subjektivističnem pristopu,² ki se nanaša na ugotavljanje volje strank v konkretnem primeru.

9. Iz pogodbenega določila, da tožena stranka počaka z demontažo letala do plačila 480.000,00 USD, ni mogoče razbrati dogovora o ari. V dvomu se šteje, da dogovora o ari ni in ima prvo plačilo le značaj delne izpolnitve obveznosti. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev v izpodbijani sodbi, se je na aro začela sklicevati tožena stranka šele v dopisu z dne 25. 10. 2012, ko sta bili stranki že v sporu. Zato ima citirano določilo glede začetka demontaže letala kvečjemu naravo odložnega pogoja (59. člen OZ). Drugih pritožbenih trditev, zakaj naj bi imelo plačilo 480.000,00 EUR pravno naravo are, tožena stranka ni podala, in sicer niti ne v okviru izpodbijanja dejanskega stanja 340. člen ZPP) niti v okviru uveljavljanih procesnih kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10. V 83. členu OZ je predpisano, da če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Za nejasno določilo, ki je podvrsta spornih pogodbenih določil, gre takrat, ko pomena pogodbenega določila ni mogoče določiti z uporabo obveznega primarnega razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ ali z drugimi ustaljenimi metodami razlage (logično, sistematično, namensko, ipd.).³ Nejasna so pogodbena določila namreč prav zato, ker niti na opisan način ni mogoče priti do enopomenskega odgovora na vprašanje, kakšen namen sta pogodbeni stranki z nekim določilom zasledovali. Ker ob upoštevanju doslej obravnavanega dejanskega stanja sploh ni mogoče sklepati, da je bil namen katerega od pogodbenikov s pogodbo za prodajo letala določiti aro (drugi odstavek 82. člena OZ), tožena stranka tudi z navedbami o tem, da naj bi pogodbo pripravila tožeča stranka ali pa posrednik, in sklicevanjem na 83. člen OZ, ne more uspeti.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba razvezana, tožeča stranka pa je že deloma izpolnila pogodbo, utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v izpodbijanem delu na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ, ki določa, da če je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 2.660,80 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), materialne stroške v znesku 20,00 EUR in 22% DDV, kar skupaj znaša 3.270,58 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Prim. N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 391.
² N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 489.
³ N. Plavšak v N. Plavšak (ur.) in M. Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 499.

Datum zadnje spremembe:

17.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba III Ips 1/2018
• VSC sklep III Cpg 59/2017
• VSL sklep I Cp 757/2000