VSL Sklep I Cpg 801/2017

Jedro

Odvetnikom se pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pooblaščenka tožeče stranke zato z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je dvojnik vročilnice podpisala njej neznana oseba (ker se podpis na dvojniku vročilnice ne sklada s podpisom pooblaščenke), ne more uspeti. Pooblaščenka tožeče stranke v pritožbi namreč niti ne trdi, da dvojnika vročilnice ni oziroma ni mogel podpisati nobeden od njenih zaposlenih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je tožeča stranka po pooblaščenki vložila tožbo, pri tem pa ni navedla naslova tožene stranke, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. in 2. odstavka 108. člena ZPP s sklepom z dne 16.1.2017 pozvalo, da v roku 15 dni navede naslov tožene stranke ter jo opozorilo, da bo sicer tožbo zavrglo. Ker sodišče za navedeno sodno pisanje ni prejelo vročilnice, je pri Pošti Slovenije pričelo postopek poizvedovanja za sodnim pismom. Sodišče prve stopnje je nato prejelo poizvednico, v kateri je navedeno, da je naslovnik - pooblaščenka tožeče stranke izjavila, da je navedeno sodno pisanje prejela, kar je ta 17.2.2017 potrdila tudi na priloženem dvojniku vročilnice. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da je tožeča stranka sklep z dne 16.1.2017 zagotovo imela na dan 17.2.2017, zato je kot začetek petnajstdnevnega roka štelo ta datum. Ker tožeča stranka v postavljenem roku ni ravnala, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 16.1.2017, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25.5.2017 (izpodbijani sklep) tožbo zavrglo.

5. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb postopka (2. odstavek 350. člena ZPP), niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, prav tako je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje tudi sklicuje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa še pojasnjuje:

6. Poizvednica o poštni pošiljki in k njej priložen dvojnik vročilnice predstavljata javno listno v smislu 224. člena ZPP¹, za katero se domneva, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (t. j., da je naslovnik prejel sodno pisanje na določen dan). Stranka to javno listino lahko dokazno izpodbija, vendar mora doseči višji dokazni standard.²

7. Pooblaščenka tožeče stranke, ki je odvetnica, v pritožbi navaja, da pozivnega sklepa z dne 16.1.2017 ni nikoli prejela, da se dne 17.2.2017 v njeni pisarni ni zglasil noben uslužbenec pošte ter da dvojnika vročilnice, s katerim se je dne 17.2.2017 potrjeval prejem navedenega sodnega pisanja, ni podpisala. V zvezi s slednjim je pooblaščenka priložila kopijo svojega potnega lista ter svoj podpis z žigom odvetniške pisarne, in sicer zaradi primerjave njenega podpisa s podpisom na dvojniku vročilnice.

8. Skladno s 1. odstavkom 133. člena ZPP se odvetnikom pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. V teh primerih tudi ne pride v poštev določba 5. odstavka 149. člena ZPP, saj ne gre za primere, ko je pisanje izročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti. Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek poizvedovanja za predmetnim sodnim pisanjem (sklepom z dne 16.1.2017) pravilno opravljen na naslovu pooblaščenke, vpisanim v poslovni register (3. odstavek 139. člena ZPP) ter da je na dvojniku vročilnice podpis osebe, ki je dne 17.2.2017 potrdila, da je predmetno sodno pisanje prejela. Glede na navedeno pooblaščenka tožeče stranke z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je dvojnik vročilnice podpisala njej neznana oseba (ker se podpis na dvojniku vročilnice ne sklada s podpisom pooblaščenke), ne more uspeti. Pooblaščenka tožeče stranke v pritožbi namreč niti ne trdi, da dvojnika vročilnice ni oziroma ni mogel podpisati nobeden od njenih zaposlenih.³

9. Pritožbeno sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za primerjavo in presojo identitete podpisov, vendar že laična primerjava podpisa na spornem dvojniku vročilnice s pritožbi priloženim podpisom pooblaščenke tožeče stranke kaže na njuno različnost. Vendar pa to samo po sebi v okoliščinah obravnavane zadeve in glede na zgoraj pojasnjeno še ne dokazuje, da pisarna pooblaščenke tožeče stranke ni s podpisom dvojnika vročilnice dne 17.2.2017 potrdila, da je predmetno sodno pisanje (sklep z dne 16.1.2017) prejela. Kljub različnosti podpisov na vročilnicah za vsa sodna pisanja v predmetni zadevi v primerjavi s priloženim podpisom pooblaščenke tožeče stranke, ta v pritožbi z ničemer ne pojasni, kako je lahko pravočasno vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep z dne 25.5.2017 oziroma, kako je lahko pravočasno plačala sodno takso za redni postopek in pritožbo po plačilnih nalogih z dne 2.12.2016 in z dne 13.7.2017, pri katerih je na vročilnicah že na prvi pogled enak podpis kot na dvojniku vročilnice, priloženem poizvednici za zadevni sklep z dne 16.1.2017.

10. Na podlagi vsega pojasnjenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti domneve o prejemu predmetnega sodnega pisanja (sklepa z dne 16.1.2017), zato je ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožeča stranka pozivni sklepe z dne 16.1.2017 zagotovo imela dne 17.2.2017, pravilna. Ker pa tožeča stranka nato v petnajstdnevnem roku ni navedla naslova tožene stranke (nasprotnega tožeča stranka tudi v pritožbi ne zatrjuje), je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1334/2014 z dne 18.6.2014 ter sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 118/2005 z dne 29.8.2006.
² Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 256/2013 z dne 9.4.2015.
³ Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ip 4931/2013 z dne 29.1.2014.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Psp 246/2019
• VSL sklep II Cp 1334/2014
• VSRS Sklep I Up 278/2016