VSL Sklep Cst 430/2017

Jedro

Glede na to, da po 252. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, je logično, da se v poslovnih knjigah dolžnika izkazujejo in kot merilo za imenovanje članov upniškega odbora upoštevajo do začetka stečajnega postopka nastale terjatve. V obravnavani zadevi sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen. Iz upraviteljičinega prikaza terjatev upnikov po višini za potrebe imenovanja upniškega odbora z dne pa izhaja, da je drugi po višini svoje terjatve upnik Ž. Š. s pogojno terjatvijo v višini 425.026,91 EUR, če bo kot solidarni porok plačal dolg stečajnega dolžnika in v višini, kot ga bo plačal. V navedeni višini torej na dan začetka stečajnega postopka Ž. Š. še ni pridobil regresne terjatve do stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka glede imenovanja T. K. za člana upniškega odbora razveljavi in se v delu glede imenovanja tretjega člana upniškega odbora, zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče oblikovalo upniški odbor, ki ima 3 člane (1. točka izreka) in za člane upniškega odbora imenovalo P. B., T. K. in R. d.o.o. (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep v delu glede imenovanja upnikov P. B. in T. K. za člana upniškega odbora se je pravočasno pritožil upnik R. d.o.o. "iz vseh pritožbenih razlogov" s predlogom, da se sklep o imenovanju upniškega odbora v izpodbijanem delu razveljavi, navedena upnika pa nadomesti z drugimi upniki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je odločalo le o pritožbi glede imenovanja T. K. za člana upniškega odbora. Upnik P. B. je namreč sodišču dne 10. 7. 2017 sporočil, da odstopa s položaja člana upniškega odbora, ker ne želi biti član upniškega odbora. Prvostopenjsko sodišče je zato s sklepom o zamenjavi člana upniškega odbora St 00/2017 z dne 20. 7. 2017 namesto upnika P. B. imenovalo novega člana in sicer družbo Z. d.o.o. V delu glede upnika P. B. kot člana upniškega odbora pritožba torej ni več aktualna, saj je bil ta upnik že zamenjan z novim s sklepom prvostopenjskega sodišča.

5. Sodišče v stečajnem postopku za člane upniškega odbora imenuje upnike, ki so imetniki navadnih terjatev do dolžnika v najvišjem skupnem znesku (drugi odstavek 80. člena ZFPPIPP) v primeru, če je zahteva vložena pred objavo sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 82. člena ZFPPIPP) na podlagi podatkov, ki jih izkazuje insolventni dolžnik v svojih poslovnih knjigah (2. točka tretjega odstavka 80. člena ZFPPIPP). Glede na to, da po 252. členu ZFPPIPP pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, je logično, da se v poslovnih knjigah dolžnika izkazujejo in kot merilo za imenovanje članov upniškega odbora upoštevajo do začetka stečajnega postopka nastale terjatve. V obravnavani zadevi sklep o preizkusu terjatev še ni bil objavljen. Iz upraviteljičinega prikaza terjatev upnikov po višini za potrebe imenovanja upniškega odbora z dne 10. 5. 2017 pa izhaja, da je drugi po višini svoje terjatve upnik Ž. Š. s pogojno terjatvijo v višini 425.026,91 EUR, če bo kot solidarni porok plačal dolg stečajnega dolžnika in v višini, kot ga bo plačal. V navedeni višini torej na dan začetka stečajnega postopka Ž. Š. še ni pridobil regresne terjatve do stečajnega dolžnika (ne glede na to, da jo kot solidarni porok stečajnega dolžnika mora prijaviti kot terjatev pod odložnim pogojem, ki mu bo nastala, če bo v teku stečajnega postopka upniku kaj plačal iz poroštva - drugi odstavek 296. člena ZFPPIPP).

6. Ker se torej za imenovanje članov upniškega odbora upoštevajo terjatve upnikov, nastale do začetka stečajnega postopka in na podlagi podatkov iz poslovnih knjig stečajnega dolžnika je jasno, da ima na dan začetka stečajnega postopka 9. 1. 2017 pogojno terjatev do stečajnega dolžnika Ž. Š. (in ne T. K., ki jo je pridobil šele tekom stečajnega postopka s pogodbo o odstopu terjatve z dne 7. 6. 2017) in še to le terjatev, ki mu bo kot regresna do stečajnega dolžnika nastala šele pod odložnim pogojem, da bo kot dolžnikov porok poplačal njegovega upnika in do višine tega plačila.

7. Na dan začetka stečajnega postopka torej Ž. Š. do dolžnika še ni imel nepogojne terjatve, s katero bi lahko konkuriral pri imenovanju upniškega odbora po drugem odstavku 80. člena ZFPPIPP. Poleg tega pa je Ž. Š. družbenik stečajnega dolžnika, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Iz vpogleda v poslovni register na spletnih straneh Ajpesa namreč izhaja, da je Ž. Š. družbenik stečajnega dolžnika s 50% poslovnim deležem, to pa pomeni, da je pri njem podana zakonska ovira iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za njegovo imenovanje kot člana upniškega odbora. Ker je v tej fazi, kot že večkrat poudarjeno, relevanten podatek o dolžnikovih upnikih iz njegovih poslovnih knjig po stanju na dan začetka stečajnega postopka, ni upoštevno dejstvo kasnejšega odstopa terjatve, ki ga prvostopenjsko sodišče ni smelo upoštevati.

8. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri presoji upnikov z najvišjimi terjatvami, v katere je uvrstilo tudi T. K., je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v delu, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa razveljavilo in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 7/2011
• VSL sklep Cst 265/2011
• VSL sklep Cst 192/2014