VSL Sodba I Cpg 324/2016

Jedro

Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ne načelo enake vrednosti dajatev. Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani.

Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti, češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve.

Dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila je dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih stran.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 986,74 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Toženec D. d.d. je dolžan tožniku K. d. o. o., izročiti 5 menic, ki jih je izdal tožnik, in pooblastilo tožnika za izpolnitev le-teh, vse dano za poplačilo obveznosti po Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij pri rekonstrukciji priključka B. in izgradnji počivališča B. z dne 24. 1. 2007, vse v roku 15 dni po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje.

2. Toženec je dolžan tožniku plačati znesek 10.434,17 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 12. 2012 do plačila, vse v roku 15 dni po vročitvi sodbe sodišča prve stopnje.

3. Toženec je dolžan tožniku poravnati stroške tega postopka, kakor jih odmeri sodišče na podlagi stroškovnika tožnika, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje." (I. točka izreka).

Hkrati je odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti 1.528,05 EUR pravdnih stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, s stroškovno posledico, podrejeno pa, da to sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 24. 1. 2007 sklenili Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij pri rekonstrukciji priključka B. in izgradnji počivališča B. (priloga A2, v nadaljevanju Pogodba). Tožeča stranka je v bistvenem zatrjevala, 1) da tožena stranka niti v dodatno postavljenem roku ni izpolnila s Pogodbo prevzetih obveznosti, zaradi česar je ta prenehala veljati po samem zakonu, oziroma 2) da je tožeča stranka od Pogodbe odstopila ter 3) da je Pogodba nična. Zato je v tem sporu od tožene stranke zahtevala vračilo petih bianco menic, ki jih je tožeča stranka izdala v zavarovanje obveznosti po Pogodbi, pooblastila za njihovo izpolnitev in plačilo zneska 10.434,17 EUR, ki ga je tožena stranka pridobila z unovčenjem menice dne 14. 12. 2012. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

6. Iz 3. člena Pogodbe izhaja, da je na priključku zahodne obvoznice pri izvozu B. že izvedena prometna signalizacija, ki uporabnike avtoceste informira o lokaciji Hotela A, ta pa bo vsakokrat prilagojena veljavnim predpisom, ki urejajo prometno signalizacijo. V Pogodbi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka ob izgradnji počivališča B. omogočila uresničiti poslovni interes tožeče stranke v zvezi s Hotelom A, in sicer z zagotovitvijo posrednega dostopa z avtoceste preko tega počivališča (prim. 2., 3., 4., 5. in 6. člen Pogodbe).

7. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pravdni stranki v Pogodbi uredili več sklopov pravnih razmerij:

1) ureditev obstoječega oglaševanja hotela A in plačilo nadomestila zanj (prvi in drugi odstavek 7. člena Pogodbe). Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožeča stranka zaračunavala toženi stranki vsako leto od 1. 1. 2007 dalje, in sicer do 30. 6. za tekoče leto, nadomestilo v višini 20.000,00 EUR, indeksirano z indeksom cen življenjskih potrebščin od dneva podpisa pogodbe do dneva plačila, zaradi ugodne lege pilona¹ (vidnost pilona z avtoceste), ki označuje kongresni center in Hotel A;

2) ureditev bodoče označitve hotela A v okviru prometne signalizacije počivališča B. (prvi in tretji odstavek 7. člena ter 8. člen Pogodbe). Tožena stranka se je zavezala, da bo ob odprtju avtocestne povezave med Š. skozi tunel do B. postavila prometno signalizacijo oziroma označitev s piktogrami, ki bo v skladu z veljavnimi predpisi označevala Hotel A v okviru počivališča B., od tedaj dalje pa bo tožeča stranka plačevala nadomestilo v višini 115.000,00 EUR, indeksirano z indeksom cen življenjskih potrebščin, ob čemer bo prenehala obveznost plačevanja nadomestila iz drugega odstavka 7. člena Pogodbe; enako nadomestilo se je tožeča stranka zavezala plačevati tudi od dneva, ko bo po sprejemu uredbe o državnem lokacijskem načrtu in po izvedbi priključka ter počivališča B. stekel promet po priključku in počivališču B.;

3) ureditev funkcionalne navezave hotela A na počivališče B. (5. in 6. člen Pogodbe).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da iz povzetih pogodbenih določil, predvsem pa iz besedne zveze "v okviru počivališča B.", izhaja, da bo obveznost tožene stranke za postavitev prometne signalizacije oziroma označitve s piktogrami nastala šele z izgradnjo počivališča B., ne pa že z odprtjem avtocestne povezave med Š. skozi tunel do B. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno. Tožeča stranka se je toženi stranki zavezala plačevati (indeksirano) nadomestilo v višini 20.000,00 EUR za že obstoječi pilon. Šele ko bo urejeno počivališče B. in bo omogočen dostop do Hotela A preko tega počivališča, kar bo posebej označeno s piktogrami v okviru prometne signalizacije za počivališče B., pa bo tožeča stranka dolžna toženi stranki plačevati (indeksirano) nadomestilo v višini 115.000,00 EUR.²

9. Med pravdnima strankama ni sporno, da počivališče B. še ni zgrajeno in da se ne gradi. Pogodba je bila sklenjena za nedoločen čas (9. člen Pogodbe). Iz Pogodbe ne izhaja, da se je tožena stranka zavezala počivališče in s tem tudi označitev s piktogrami izvesti v določenem roku. Iz pogodbe tudi ne izhaja, da je izgradnja počivališča obveznost tožene stranke v razmerju do tožeče. Zato drži prvostopenjsko stališče, da pogodbene obveznosti tožene stranke glede označitve hotela A v okviru prometne signalizacije za počivališče B. in funkcionalna navezava hotela A na počivališče B. še niso zapadle. Iz tega razloga poziv tožeče stranke toženi na izpolnitev (v dopisu z dne 9. 5. 2012, priloga A10) ne more imeti nobenih pravnih posledic. Tako s potekom dodatnega roka 9. 6. 2012 ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (prim. tretji odstavek 105. člena OZ v zvezi s 104. členom OZ). Prav tako navedeni dopis zaradi svoje vsebine (poziv na izpolnitev) ne more predstavljati odpovedi Pogodbe (prim. 333. člen OZ), kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Tudi če tožena stranka svojega načrta, to je izgradnja počivališča B., nikoli ne bo izpolnila, ta okoliščina na veljavnost obstoječega razmerja med pravdnima strankama nima nobenega vpliva. Tožeča stranka je sama zatrjevala, da tožena stranka zahteva od nje zgolj plačevanje (indeksiranega) nadomestila v višini 20.000,00 EUR, v zavarovanje česar ji je tožeča stranka izstavila sporne menice (10. člen Pogodbe). Iz tega pa sledi, da tožena stranka ni prekršila Pogodbe, pač pa je prav skladno s Pogodbo zagotavljala že obstoječo označitev, za katero je utemeljeno zahtevala dogovorjeno nadomestilo. Tožeča stranka pa ni zatrjevala, da bi tožena stranka od nje zahtevala plačilo višjega nadomestila v znesku 115.000,00 EUR, do katerega bo upravičena šele, ko bo počivališče B. že zgrajeno. Pritožba v tem delu zato ni utemeljena.

10. Pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je predmet Pogodbe dejansko nemogoč. Poudarja, da počivališče B. še do danes ni zgrajeno. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da to še ne pomeni ničnosti Pogodbe. Na podlagi 35. člena OZ je pogodba nična samo, če je izpolnitveno ravnanje objektivno nemogoče ob sklenitvi obveznosti.³ Tega tožeča stranka ni zatrjevala. Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti (prim. 116. in 117. člen OZ ter 329. člen OZ), češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da sta pravdni stranki v drugem odstavku 13. člena Pogodbe celo predvideli posledice, če Pogodbe iz objektivnih razlogov ni mogoče realizirati. Dogovorili sta se, da ostanejo pravice oziroma obveznosti iz drugega odstavka 7. člena Pogodbe v veljavi tudi, če prenehajo ostale pogodbene obveznosti.

11. Pritožnik ne more uspeti niti z vztrajanjem pri trditvah, da je Pogodba nična zaradi nasprotovanja moralnim načelom. Povsem neutemeljeno navaja, da je tožena stranka tekom tega postopka iskala podlago za zaračunavanje spornega nadomestila. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno pojasnilo, da je dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila za vidnost pilona z avtoceste⁴ dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih strank (3. člen OZ). Na pravilnost te presoje v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je pilon postavljen na zemljišču tožeče stranke, ne vpliva. Če stranki obligacijskega razmerja soglašata z določeno ureditvijo medsebojnih pravic in obveznosti, ju zakon pri tem načeloma ne omejuje. Praviloma je izbira pogodbenega partnerja svobodna, stranke pa so proste pri določitvi pogodbene vsebine ter niso vezane na institute in zakonsko določene pogodbene tipe.⁵ Pri urejanju obligacijskih razmerij so omejene le tako, da razmerij ne smejo urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Konkreten pogodbeni dogovor pravdnih strank tudi po oceni pritožbenega sodišča ne nasprotuje nobeni izmed kogentnih norm⁶ niti ne vsebuje takšnega negativnega elementa, ki bi kazal na nemoralnost. Ne drži niti pritožbeno stališče, da bi moralo biti sporno nadomestilo predpisano z zakonom, saj ne gre na nobeno vrsto javne dajatve niti za "nekakšno soglasje za postavitev pilona", kot to zmotno meni pritožnik. Nadomestilo namreč predstavlja pogodbeno dogovorjeno obveznost, s katero sta soglašali obe pravdni stranki, tožeča stranka pa je to obveznost določen čas tudi nemoteno izvrševala.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožena stranka z zaračunavanjem nadomestila za vidnost pilona tožeči stranki dejansko prodaja stvar, ki ni v pravnem prometu, zaradi česar naj bi bila Pogodba po 428. členu OZ nična. Ta določba v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj Pogodba nima narave prodajne pogodbe (prim. 435. člen OZ), za katero je značilen prenos lastninske pravice na stvari, temveč gre za za inominatno pogodbo, za katero velja pogodbeno dogovorjeno materialno pravo ter splošne določbe OZ. Predmet obveznosti mora biti seveda dopusten, na kar opozarja pritožnik. Pri nedopustnosti pa je bistveno, da je določena pogodbena obveznost oziroma izpolnitveno ravnanje prepovedana s pravnimi pravili.⁷ Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sklenitev predmetne Pogodbe nobeni stranki ni bila prepovedana. Svojo odločitev pa je dodatno oprlo tudi na določbo drugega odstavka 86. člena OZ, po katerem ostane pogodba v veljavi, če je sklenitev prepovedana le eni stranki (razen če ni v zakonu za posamezen primer predpisano kaj drugega). Pritožba torej niti v tem delu ni utemeljena.

13. Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih (4. člen OZ), ne načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ). Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani. Tožeča stranka pa trditev za uporabo katerega od teh institutov ni podala. Sodišče prve stopnje je v 13. točki izpodbijane sodbe tudi pojasnilo, zakaj ne drži trditev tožeče stranke, da za plačevanje nadomestila ni prejela nobene protidajatve (zagotavljanje obstoječe označitve ter posredne dostopnosti uporabnikom počivališča B. do Hotela A).⁸ Zgolj s ponavljanjem že podanih trditev pa pritožnik ne more uspeti.

14. Podana ni niti očitana kršitev po 8. odstavku drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V načelu ima stranka ne le pravico do predlaganja dokazov, temveč tudi pravico do izvedbe predlaganih dokazov. Vendar ta pravica ni absolutna. Sodišče lahko (med drugim) zavrne izvedbo dokaza, ki ni pomemben za odločbo, ker gre za trditve o dejstvih, ki odločitve ne bi mogla spremeniti. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni dopustilo soočenja R. S. in J. A. o tem, kdo je pripravil besedilo Pogodbe ter kdo je zahteval pogodbeno določilo o vidnosti pilona. S tem namreč tožeča stranka ne bi dokazala (sicer pavšalno) zatrjevane "popolne" neenakopravnosti pogodbenih strank. Načelo iz 4. člena OZ poudarja pravno in ne ekonomsko enakost udeležencev obligacijskih razmerij. Predvsem pri pogodbenih obligacijskih razmerjih izhodiščni položaj udeležencev ni enak, saj ekonomsko močnejša stranka po naravi stvari diktira pogodbene pogoje. Zaradi dejanske neenakosti pa pravna pravila v določenih okoliščinah posebej varujejo posamezne udeležence.⁹ Takšnih okoliščin pa, kot rečeno, tožeča stranka ni zatrjevala. Niti s pritožbenim opozarjanjem, da tožeča stranka ni imela interesa za plačevanje visokega nadomestila v zameno za ugodno lego in vidnost pilona, tožeča stranka ne more doseči drugačne odločitve. S tem, ko je prostovoljno sklenila Pogodbo, se je strinjala tudi z njeno vsebino.¹⁰ Potem, ko je pogodba veljavno sklenjena, pa morajo stranke sprejete obveznosti izpolniti, in sicer tako, kot je bilo dogovorjeno (prvi odstavek 9. člena OZ). Kot izhaja iz dosedanje obrazložitve, tožeča stranka ni dokazala, da bi obveznosti pravdnih strank po Pogodbi ugasnile (prim. drugi odstavek 9. člena OZ). Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek pravilo zavrnilo.

15. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

16. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženi stranki pa je dolžna povrniti njene pritožbene stroške, in sicer 788,80 EUR za nagrado za odgovor na pritožbo (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002 ZOdvT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 986,74 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Reklamni steber.
² Tako tudi sklep VSL I Cpg 509/2013.
³ Če predmet pogodbe ob sklenitvi še ne obstaja, temveč bo izdelan kasneje, pogodba ni nična. Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 1. knjiga, str. 283.
⁴ Za postavitev katerega bi sicer tožeča stranka potrebovala vnaprejšnje soglasje tožene stranke, ker je bil postavljen v varovalnem pasu avtoceste.
⁵ Glej Kranjc v: navedeno delo, str. 92.
⁶ Npr. določbam v Obligacijskem zakoniku, Zakonu o javnih cestah ali Zakonu o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji.
⁷ Prim. Kranjc v: navedeno delo, str. 285.
⁸ Glej prvi in četrti odstavek 7. člena Pogodbe.
⁹ Prim. Kranjc v: navedeno delo, str. 96.
¹⁰ Glede poslovnega interesa tožeče stranke glej predvsem 4. in 5. člen Pogodbe.

Datum zadnje spremembe:

23.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 831/2017
• VSL Sodba I Cpg 449/2020
• VSL Sodba I Cpg 288/2018