VSL Sklep I Cpg 306/2017

Jedro

Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni.

Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.

Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v drugi alineji I.1 točke ter v II.2 in II.3 točki ter III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi v prvi in tretji alineji I.1 točke izreka.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izpodbijanega sklepa odločilo, da se zavrne predlog predlagatelja v delu, ki se glasi: "Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelja v roku 8 dni pisno obvestiti o naslednjih zadevah:

- ali in kateri postopki so bili sproženi, s strani nasprotnega udeleženca z namenom, da bi družba E. d.o.o. prenehala uporabljati zavajajoče podoben naziv firme družbe (prva alineja),

- o tem, katere stranke so prešle iz nasprotnega udeleženca na E. d.o.o. in kolikšen je upad prihodkov pri nasprotnemu udeležencu iz navedenega naslova (druga alineja),

- o tem, kateri zaposleni so prešli iz zaposlitve oz. pogodbenega sodelovanja z nasprotnim udeležencem na zaposlitev oz. pogodbeno sodelovanje z družbami E. d.o.o., P. d.o.o. ali druge z njimi povezane družbe."

V II. točki izpodbijanega sklepa je zavrglo predlog predlagatelja v delu, ki se glasi: "Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju v roku 8 dni posredovati kopije v predlogu navedenih listin (II.2.), mu v roku 8 dni omogočiti vpogled in fotokopiranje v predlogu navedenih poslovnih knjig in spisov nasprotnega udeleženca (II.3) ter mu v roku 8 dni povrniti stroške predmetnega postopka, vse pod izvršbo (II.4)."

V III. točki je odločilo, da udeleženca nosita vsaka svoje stroške postopka.

2. Predlagatelj se je pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sklep izpodbija v celoti in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni, tako da v celoti ugodi predlogu predlagatelja, oziroma podredno, da ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP ter prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje delno neutemeljeno izdalo izpodbijani sklep, kar terja njegovo delno razveljavitev.

5. Družbenik gospodarske družbe ima pravico, da je obveščen o vsem, kar je pomembno v zvezi s poslovanjem družbe. Zato je v sklopu korporacijskih pravic družbenika urejena tudi pravica do informacij in vpogleda (člen 512 ZGD-1), sodno varstvo te pravice, ki je družbeniku na razpolago, pa ureja 513. člen ZGD-1.

6. Sodišče prve stopnje je del predloga o zahtevi glede pisnega obvestila o posameznih vprašanjih, povezanih s poslovanjem družbe, zavrnilo z obrazložitvijo, da je predlagatelj vsa zahtevana pojasnila prejel že v dopisu nasprotnega udeleženca z dne 30. 9. 2016. Preostali del predloga (glede posredovanja kopij listin in omogočitvi vpogleda in fotokopiranja poslovnih knjig in spisov) pa je zavrglo, ker niso podane procesne predpostavke za sodno varstvo, saj predlagatelj pred vložitvijo sodnega predloga ni zahteval izvensodnega vpogleda v knjige in spise nasprotnega udeleženca. Po prepričanju sodišča prve stopnje je zahteval vpogled v knjige in listine družbe E. d.o.o., katere družbenik ni.

7. Za rešitev konkretnega postopka je potrebno odgovoriti na dvoje vprašanj. To je, ali je nasprotni udeleženec s posredovanjem dopisa z dne 30. 9. 2016 v celoti izpolnil obveznost posredovanja informacij družbeniku in je odločitev o zavrnitvi prvega dela predloga utemeljena in ali je podana procesna predpodstavka zahteva za posredovanje informacij in za vpogled v knjige družbe pred vložitvijo predloga za sodno varstvo.

Glede zavrnitve predloga

8. Pritožba glede odločitve o zavrnitvi predloga navaja, da gre pri pravici družbenika do informacij in vpogleda po 512. členu ZGD-1 za vsebinsko pravico družbenika in da dopis nasprotnega udeleženca z dne 30. 9. 2016 ne izpolnjuje takšnih standardov. Poleg tega očita sodišču, da je spregledalo dopis predlagatelja z dne 3. 11. 2016, v katerem je predlagatelj dodatno pozval nasprotnega udeleženca, slednji pa ni podal nobenih pojasnil.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je nasprotni udeleženec dne 30. 9. 2016 odzval na predlagateljev poziv in odgovoril na zastavljena vprašanja. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je nasprotni udeleženec vsebinsko v celoti odgovoril na prvo in tretjo alinejo 1. točke predloga, zato se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča strinja in pritožnik v tem delu s pritožbo ne more uspeti. Pritožba pa utemeljeno izpostavlja, da se je nasprotni udeleženec izmikal vprašanju o tem, katere stranke so prešle iz nasprotnega udeleženca na E. d.o.o. Z odgovorom, da na strani kupcev ni prešla nobena od pogodbenih strank, nasprotni udeleženec pomanjkljivo in nepopolno odgovori na zastavljeno vprašanje, oz. brez utemeljenega razloga zoži odgovor. Vprašanje je bilo zastavljeno, naj pojasni prehod vseh pogodbenih strank, ne samo kupcev. Ker se je nasprotni udeleženec očitno izmaknil celostnemu odgovoru, je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je predlagatelj v tem delu že prejel odgovor na zastavljeno vprašanje. Popolnega odgovora na to vprašanje predlagatelj ni prejel, zato je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanje v drugi alineji I.1 točke potrebno sklep razveljaviti in odločanje o tem vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. V naknadnem pozivu z dne 3. 11. 2016 predlagatelj postavi še dodatna vprašanja v zvezi s prejetimi odgovori nasprotnega udeleženca, vendar pa teh vprašanj predlagatelj v predlog ni vključil, zato je napačno prepričanje pritožbe, da je sodišče v tem delu spregledalo citirani poziv. Sodišče mora odločati v mejah postavljenih zahtevkov, sicer stori bistveno kršitev pravil postopka (2. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločalo je v mejah postavljenega predloga in je ravnalo pravilno, ko se do dodatnih vprašanj postavljenih v pozivu z dne 3. 11. 2016 ni opredelilo.

Glede zavrženja predloga

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloženih listin ugotovilo, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, saj se je zahtevek na vpogled v spise in knjige z dne 8. 9. 2016 (II.2 in II.3 točka predloga) nanašal na družbo E. d.o.o. in ne na nasprotnega udeleženca, poziv z dne 3. 11. 2016 pa je bil nasprotnemu udeležencu posredovan po vložitvi predloga in ga ni mogoče upoštevati.

12. Pritožba utemeljeno izpostavi, da je pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da se poziv predlagatelja z dne 3. 11. 2016 ne sme upoštevati zgolj iz razloga, ker je bil posredovan po vložitvi predloga.

13. Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. Družbenik se naj obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane. Določba 513. člena ZGD-1 torej govori o tem, da mora predlagatelj dokazati, da poslovodstvo preprečuje izvajanje njegove pravice do informacij in vpogleda, določba pa ne preprečuje situacije, da vzporedno ne bi mogla teči oba postopka, izvensodni in sodni. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka bi bilo, če bi sodišče po začetku sodnega postopka otežilo rešitev zadeve s hkratnim izvensodnim dogovarjanjem. Drugo načelo, ki ga zasledujeta določbi 512. in 513. člena ZGD-1, je dolžnosti poslovodje, da se nemudoma odzove na zahteve družbenika (nujnost hitrega odziva družbe oziroma njenega poslovodstva). Na potrebnost hitrega postopanja v primerih spora v zvezi s posredovanjem informacij družbeniku kaže tudi določba 52. člena ZGD-1, ki določa, da mora sodišče o predlogu iz naslova pravice družbenika do obveščenosti odločiti v petih dneh.

14. V konkretnem primeru sta vzporedno tekla izvensodni in sodni postopek. Prvi izvensodni poziv je predlagatelj vložil 8. 9. 2016 in ga po prejemu odgovora nasprotnega udeleženca dne 18. 10. 2016 razširil z drugim pozivom z dne 3. 11. 2016. Sodni predlog je predlagatelj vložil 11. 10. 2016 in je obsegal tudi zahteve, ki jih predlagatelj do vložitve predloga, izvensodno od nasprotnega udeleženca ni zahteval. Predlagatelj je tudi ob vložitvi sodnega predloga želel izvensodno urediti njun nesporazum, zato mu je zahteve iz predloga poslal tudi izvensodno (razširjeni poziv z dne 3. 11. 2016), na kar pa se nasprotni udeleženec, vse do njegove zadnje pripravljalne vloge z dne 5. 1. 2017, očitno ni odzval. Sodišče prve stopnje odloča glede na stanje ob koncu glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko sodišče ni izvedlo naroka, pa na stanje, ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje. Upoštevaje dolžino trajanja tega postopka (predlog vložen 11. 10. 2016) in dejstvo, da je predlagatelj na nasprotnega udeleženca zahtevo na posredovanje informacij naslovil že 8. 9. 2016 oz. 3. 11. 2016, nasprotni udeleženec pa mu vse do poteka postopka na prvi stopnji dne 23. 1. 2017 informacij ni nudil, je predlagatelj dokazal, da mu informacije skladno z določbo 512. člena ZGD-1 niso bile dane.

15. Sodišče druge stopnje je tako zaključilo, da je bil predlagatelj primoran sprožiti konkretni postopek, saj je dokazal dejstvo, da mu poslovodja nasprotnega udeleženca izvensodno informacij ni nudil. Ravnanje sodišča prve stopnje, ko dopis z dne 3. 11. 2016 ne upošteva, ker je bil vložen po vložitvi predloga, je nepravilno. Z zavrženjem njegovega predloga o odobritvi pravice do informacij in vpogleda in razlogovanjem v smeri, da bi moral predlagatelj za poziv z dne 3. 11. 2016 vložiti nov predlog na sodišče, se prekomerno otežuje izvajanje te družbenikove pravice, zato je takšno ravnanje sodišča prve stopnje napačno.

16. Pritožba sicer izpodbija tudi ugotovitev dejanskega stanja, da se poziv z dne 8. 9. 2016 o vpogledu v spise ni nanašal na predlagatelja, z navedbo da nasprotno izhaja iz listin v spisu in opravljenega telefonskega pogovora med pooblaščencem predlagatelja in direktorjem nasprotnega udeleženca. Pritožba tudi pravilno izpostavi, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je ocenilo, da izvedba naroka v konkretni zadevi ni potrebna¹, kljub temu, da je bilo v postopku sporno že samo dejstvo, ali so izpolnjeni pogoji za sodno uveljavljanje pravice do vpogleda (različno razumevanje o tem, kdaj je predlagatelj vložil zahtevek za vpogled v knjige nasprotnega udeleženca oz. ali je bil ta naslovljen na nasprotnega udeleženca), pri čemer sta tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec za svoje trditve predlagala zaslišanje direktorjev strank (na naroku). Pravilno pritožba tudi izpostavi, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, izvedbo katerih dokazov je sodišče zavrnilo in zakaj.

Navedeno predstavlja bistveno kršitve pravic predlagatelja do izjave oz. do učinkovitega pravnega sredstva (predvsem iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. Glede prepričanja prvostopenjskega sodišča, da je posredovanje kopij listin in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov vprašanje tehnične izvedbe pravice in ne gre za odločanje o pravici sami, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo, pač pa je je tudi primerno in smotrno, da poslovodja nasprotnega udeleženca predlagatelju posreduje informacije o zadevah družbe v pisni obliki. Katerekoli zakonske pravice je treba interpretirati tako, da se doseže dejanski namen zakonske norme - podelitve pravice, in da ni zadoščeno zgolj formalnim pogojem zagotovitve le-te. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da družbenikovi pravici do informacij in vpogleda iz 512. člena ZGD-1 ni zadoščeno že zgolj z dano možnostjo vpogleda v dokumentacijo². Predlog, kot ga je oblikoval predlagatelj (da se mu posredujejo kopije listin in omogoči vpogled in fotokopiranje poslovnih knjig in spisov), pa ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj je dejanska izvedba pravice do pisnega posredovanja informacij ostala v pristojnosti nasprotnega udeleženca. Slednji se lahko še vedno odloči, kako bo posredoval kopije in kako bo omogočil vpogled in fotokopiranje, s stroškovnimi posledicami. Utemeljeno torej pritožba izpostavlja, da je zaključek sodišča, da o takšnem predlogu ni pristojno odločati, pravno zmoten.

18. Slednje narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa v drugi alineji I.1 točke ter v II.2 in II.3 točki izreka in posledično o stroškovnem delu (III. točka izreka) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje postopati tako, da bo upoštevalo ugotovljene kršitve in ponovno odločilo o (preostalem) predlogu predlagatelja.

-------------------------------
¹ Zgolj citiralo je določbo prvega odstavka 7. člena ZNP.
² VSL sklep I Cpg 424/2016, VSL sklep I Cpg 1011/2016.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cpg 156/2017
• Sodba in sklep VIII Ips 128/2001
• VSM sklep I Cpg 473/2016