<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 584/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.584.2017
Evidenčna številka:VSL00003609
Datum odločbe:21.09.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Marko Brus (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Irena Dovnik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:najemna pogodba za poslovni prostor - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - odstop od pogodbe - če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova

Jedro

Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka).

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek z naslednjo vsebino:

"1. Tožena stranka, S. d. o. o., matična številka: ..., je dolžna tožeči stranki, A d. o. o., matična številka: ..., plačati 142.947,40 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 134.428,14 EUR od 25. 3. 2014 dalje do plačila in od zneska 8.519,26 EUR od 17. 3. 2015 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

2. Tožena stranka, S. d. o. o., matična številka: ..., je dolžna tožeči stranki, B d. d., matična številka: ..., plačati 56.104,51 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 52.877,52 EUR od 25. 3. 2014 dalje do plačila in od zneska 3.226,99 EUR od 17. 3. 2015 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

3. Tožena stranka, S. d. o. o., matična številka: ..., je dolžna tožeči stranki, C d. d., matična številka: ..., plačati 60.557,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 57.072,62 EUR od 5. 3. 2014 dalje do plačila in od zneska 3.485,15 EUR od 17. 3. 2015 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe." (II. točka izreka).

O stroških je odločilo tako, da je dolžna plačati prva tožnica toženi stranki 2.266,30 EUR, druga tožnica toženi stranki 906,52 EUR in tretja tožnica toženi stranki 947,73 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo, to je zoper II. in III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje, se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo uvodoma povzete tožbene zahtevke, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala zneske najemnine, ki bi jih bila tožena stranka dolžna plačati do konca obdobja, za katerega je bila sklenjena Pogodba o uporabi prostorov in nudenju prehranskih storitev št. K24/0304 z dne 14. 12. 2004 (v nadaljevanju: najemna pogodba 2004). Presodilo je, da je tožena stranka (najemnica) upravičeno odstopila te najemne pogodbe.

6. Pritožbeno sklicevanje na najemno razmerje na podlagi pogodbe, sklenjene leta 1996, je za pritožbeno odločanje nepomembno. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno presodilo, da je utemeljenost odstopa tožene stranke treba presojati v skladu z določili najemne pogodbe 2004, ki je veljala v času, ko je tožena stranka odpovedala to pogodbo, in Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). V oporo svoji odločitvi je sodišče prve stopnje navedlo pravilne razloge v 15. točki obrazložitve sodbe, na katere se v izogib ponavljanju le sklicuje.

7. Tožeča stranka s pritožbo konkretizirano ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, 1/ da sta se pravdni stranki z najemno pogodbo 2004 dogovorili, da je stroške investicijskega vzdrževanja dolžna nositi tožeča stranka, 2/ da dela, ki bi jih bilo treba opraviti na najetih poslovnih prostorih, spadajo med investicijsko vzdrževanje, 3/ da je tožena stranka tožečo stranko kot najemodajalko pozvala, da dela izvrši v postavljenem roku, in 4/ da tožeča stranka k izvedbi del ni pristopila, čeprav je izvedba teh del nujna za doseganje pogodbenega namena (16. do 25. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). V skladu z določilom 14. člena ZPSPP mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabljati za namen, ki je določen s pogodbo, in ga v takem stanju vzdrževati, pri čemer naj čim manj ovira najemnika pri uporabi poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora. V prvem odstavku 16. člena ZPSPP je določeno, da če nastane potreba, da se na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru izvršijo popravila, ki bremenijo najemodajalca po 14. členu tega zakona, mora najemnik temu brez odlašanja to sporočiti in mu dati za izvedbo popravil primeren rok. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa ima najemnik pravico odstopiti od pogodbe, če najemodajalec v danem roku ni izvršil popravila. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša tudi z materialnopravno presojo, da je tožena stranka od najemne pogodbe 2004, upoštevaje navedeno pogodbo in citirana določila ZPSPP, odstopila utemeljeno. Zato pritožbeno sodišče teh razlogov ne bo ponavljalo.

8. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje še na 102. člen OZ1 in navaja, da je obstajal dvom o tem, ali bi tožena stranka po sanaciji poslovnih prostorov te sploh še potrebovala in ali bo izpolnjevala obveznosti po najemni pogodbi. Določilo 102. člena OZ ureja položaj, ko je ena stranka zavezana izpolniti obveznost pred drugo. V konkretnem primeru pa za tak položaj ni šlo, temveč je šlo za dalj časa trajajoče razmerje, kjer sta se stranki zavezali svoje medsebojne obveznosti poravnavati sproti.

9. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o tem, kdo nosi pravdne stroške.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ta v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prvi odstavek 102. člena OZ določa, da če je dogovorjeno, da bo najprej ena stranka izpolnila svojo obveznost, po sklenitvi pogodbe pa se premoženjske razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo ona mogla izpolniti svojo, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (1974) - ZPSPP - člen 14, 16, 16/1, 16/2
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 102

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNDQ1