VSL Sodba I Cpg 596/2017

Jedro

Zaradi načela pogodbene svobode strank in načela o dispozitivni naravi določb OZ imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.

Tožeča stranka je kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III., V., VI. točki izreka spremeni tako, da:

- se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka v 15 dneh dolžna plačati 91.909,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 do plačila;

- je tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi) dolžna toženi (tožeči po nasprotni tožbi) v 15 dneh plačati 67.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2010 do plačila;

- je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 9.362,69 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni plačati pritožbene stroške v znesku 7.852,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zaradi umika tožbe v višini 464.139,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2010 ustavilo postopek (I. točka izreka) in dovolilo spremembo tožbe (II. točka izrek). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči v roku 15 dni plačati 91.909,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 do plačila (III. točka izreka) ter v IV. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči v roku 15 dni plačati 249.388,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 do plačila." V V. točki izreka je nadalje zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi: "Tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi) je dolžna toženi (tožeči po nasprotni tožbi) v roku 15 dni plačati 67.492,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2010 dalje do plačila." Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni plačati toženi stroške tega postopka v višini 3.878,02 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Zoper III., V. in VI. točko izreka navedene sodbe in sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep spremni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke s stroškovno posledico ter ugodi tožbenemu zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep v točkah III., V. in VI. izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka (prodajalec) in tožena stranka (kupec) sta dne 2.4.2009 sklenili prodajno pogodbo (v nadaljevanju pogodba) z elementi (glede finalizacije predmeta prodaje) gradbene oziroma podjemne pogodbe (priloga A2 spisa), katere predmet je poslovni prostor skupaj s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in pravnomočnim uporabnim dovoljenjem, v katerem mora biti eksplicitno navedeno, da je prostor namenjen za zdravstveno dejavnost ter z izvedenimi deli v skladu s priloženim tehničnim opisom ter s strani kupca potrjenimi PZI projekti. Tožeča stranka zatrjuje, da je tožena stranka ravnala nedopustno, ker ni plačala cene za nakup nepremičnine, in sicer ne kupnine in ne dodatnih del, zaradi česar je tožeča stranka od pogodbe odstopila dne 18.2.2010. Tožeča stranka vtožuje škodo v višini dogovorjene kupnine (624.492,00 EUR), dodatnih stroškov za naknadno naročene spremembe (148.308,29 EUR), stroške financiranja od 30.8.2009 do 30.3.2012 (27.897,13 EUR), od česar je odštela znesek, ki ga je prejela s prodajo nepremičnine drugemu kupcu K. d.o.o. (537.949,59 EUR). Skupno torej 262.747,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 (dan prejema prvega obroka kupnine s strani novega kupca). Navedeni znesek je na prvem naroku za glavno obravnavo dne 3.12.2013 zvišala na 341.297,94 EUR, ker je K. d.o.o prodala poslovni prostor družbi O. le za kupnino 459.399,48 EUR skupaj z DDV. Tožena stranka zahtevku tožeče stranke nasprotuje, saj je z izročitvijo predmeta pogodbe zamujala tožeča stranka, do pogodbeno dogovorjenega roka za izročitev predmeta pogodbe (15.11.2009) ni imela niti gradbenega dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, zamujala je s predajo projektov za izvedbo (PZI) oziroma s popravki PZI, pogodbeno določena velikost nepremičnine je bila 165,10 m2, dejanske izmere pa so izkazale 160,84 m2, prav tako pa tudi površina operacijske dvorane ni bila v skladu s tehničnimi standardi. Na zadnjem sestanku dne 22.12.2009 je tožena stranka izrecno vprašala tožečo, kdaj ji bo izročila predmet pogodbe, vendar tožeča stranka ni želela odgovoriti niti okvirno. Zaradi vseh kršitev je tožena stranka že dne 6.1.2010 skladno s 4. odstavkom 11. člena pogodbe z dne 2.4.2009 od le-te odstopila. Navaja tudi, da je bilo tekom pogodbenega odnosa med strankama tožeči dano dosti možnosti za izpolnitev pogodbenih obveznosti (smiselno 106. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ)), zadnji rok pa je bil dan dne 30.11.2009 s posredovanjem pripomb na PZI3 (in sicer skladno s pogodbo 10 dni). Popravljenih PZI (PZI4) do odstopa od pogodbe (6.1.2010) ni prejela. Z nasprotno tožbo v ponovljenem postopku zahteva (le še) vrnitev are (67.492,00 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2010 dalje (prvotno je zahtevala vrnitev are v višini 67.492,00 EUR in plačilo škode v višini 56.000,00 EUR, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.1.2010 do plačila, vendar se je zoper sodbo z dne 27.1.2015, s katero je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo njen zahtevek po nasprotni tožbi, pritožila le v delu, ki se nanaša na znesek are z obrestmi, tako da je bil njen zahtevek v preostalem delu pravnomočno zavrnjen).

6. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ugotovilo, da sta obe pravdni stranki kršili pogodbo z dne 2.4.2009 (tožeča z nespoštovanjem roka za posredovanje popravljenih PZI in z nezmožnostjo izročitve predmeta pogodbe v pogodbenem roku, tožena pa z neplačilom kupnine) in sta tako obe imeli upravičen razlog za odstop od pogodbe, kot ključno pa je izpostavilo vprašanje, kako sta stranki podali svoj odstop. Sodišče prve stopnje je štelo, da rok za posredovanje popravljenih PZI projektov ni bil določen kot bistvena sestavina pogodbe, zato bi morala tožena tožeči stranki dati primeren dodatni rok za izpolnitev, česar pa ni storila. Štelo je tudi, da je tožeča stranka, s tem ko je toženi na sestanku dne 22.12.2009 omenila, da mora pridobiti novo gradbeno dovoljenje, izrazila pripravljenost izpolniti svojo pogodbeno obveznost, tako da niso bili izpolnjeni pogoji za odstop tožene stranke po 106. členu OZ. Tožena stranka zato dne 6.1.2010 po oceni prvostopenjskega sodišča ni upravičeno odstopila od pogodbe, njen odstop (dopis) pa je štelo kot jasno izražen namen, da pri izvedbi predmetne pogodbe ne bo več sodelovala, zaradi česar je odstop tožeče stranke z dne 18.2.2010 ocenilo kot skladen s 106. členom OZ. Posledično je zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi v celoti zavrnilo ter zahtevku tožeče stranke delno ugodilo (za znesek 91.909,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 do plačila), v presežku pa ga je zavrnilo (za znesek 249.388,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2012 do plačila).

7. Pritožbeno sodišče je že v sklepu opr. št. I Cpg 1047/2015 z dne 20.1.2016 opozorilo, da je v predmetni zadevi zaradi ravnanj, ki si sledijo v določenem zaporedju in so zaradi sodelovalne dolžnosti nasprotne stranke soodvisna, potrebno presojati, ali je na kršitev ene stranke vplivala predhodna neizpolnitev druge stranke, pri čemer je potrebno izhajati iz časovnega sosledja izpolnitev, ki sta ga pravdni stranki dogovorili v pogodbi (potrditev PZI dokumentacije, plačilo kupnine, izročitev poslovnega prostora ter končni rok za izročitev v primeru napak, ki se pokažejo ob primopredaji). Pritožbeno sodišče je v navedenem sklepu opozorilo tudi na to, da tožena stranka svoj odstop od predmetne pogodbe utemeljuje na pravni podlagi, ki ne zahteva postavitve primernega dodatnega roka (zlasti 4. odstavek 11. člena pogodbe z dne 2.4.2009, pa tudi 106. člen OZ). Ravno slednje pa utemeljeno izpostavlja v pritožbi tudi tožena stranka.

8. Zaradi načela pogodbene svobode strank (3. člen OZ) in načela o dispozitivni naravi določb OZ (2. člen OZ) imata pogodbeni stranki možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudo pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ v členih od 103 do 110.¹

9. V obravnavani zadevi sta se pravdni stranki v 11. členu pogodbe dogovorili, da mora kupec (tožena stranka) prejete PZI projekte pregledati ter potrditi oziroma nanje podati pripombe v roku 10 delovnih dni od dne prejema. V primeru pripomb je dolžan prodajalec (tožeča stranka) le-te v celoti upoštevati, v kolikor so pripombe skladne z zakonodajo ter pravili stroke, sicer ima kupec pravico odstopiti od pogodbe. V navedenem členu pogodbe je še določeno, da je prodajalec dolžan popravljene PZI projekte posredovati kupcu v dokončno potrditev najkasneje v roku 10 dni od dne prejema pripomb.

10. Pravdni stranki sta se tako v obravnavanem primeru sporazumno dogovorili za sankcije zamude. Skladno z navedenim členom pogodbe tožena stranka (kupec) v primeru zamude tožeče stranke pri posredovanju popravkov projektov PZI ni dolžna opominjati tožeče stranke na izpolnitev pogodbe ali ji določati naknadnega, dodatnega roka, pač pa lahko odstopi od pogodbe, brez da bi ji pustila dodatni rok. Volja strank je v pogodbi jasno izražena in ni razloga, da se ne bi upoštevala. Dogovore je namreč potrebno spoštovati, saj le-ti zavezujejo. Dolžnost izpolnitve obveznosti je eno od temeljnih načel obligacijskega prava (9. člen OZ), zaradi česar so stranke po sklenjeni pogodbi zavezane izpolniti sprejete obveznosti, in sicer tako, kot so dogovorjene. Le če torej stranki ne bi jasno določili posledic nepravočasne izpolnitve, bi bilo mogoče upoštevati določbe OZ o posledicah v primeru, če je pravočasna izpolnitev bistvena ali nebistvena sestavina pogodbe. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev o (ne)upravičenosti odstopa tožene stranke od pogodbe dne 6.1.2010 oprlo na določbo 105. člena OZ, saj kot je bilo zgoraj pojasnjeno, narava roka oziroma posledice zamude, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso odločilne, pač pa je odločilna volja, kot sta jo stranki izrazili v 11. členu predmetne pogodbe.

11. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zamujala z izdelavo PZI projektov. Izvedenec gradbene stroke namreč v svojem mnenju z dne 14.7.2014 (list. št. 134 do 145 spisa) in dopolnilnem mnenju z dne 28.8.2016 (list. št. 274 do 327 spisa), ki jima tudi pritožbeno sodišče v celoti sledi, saj sta jasni in pregledni ter izdelani skladno z navodili sodišča in pravili znanosti in stroke, ugotavlja, da je bil projekt PZI1-arhitektura predan toženi stranki glede na rok iz 11. člena pogodbe (5.4.2009) z več kot trimesečno zamudo. Izvedenec prav tako ugotavlja, da je tožeča stranka z zamudo predala toženi tudi PZI1 projekt elektroinstalacij. Iz izvedenskega mnenja nadalje izhaja, da je tožena stranka podala pripombe na projekt PZI1 dne 10.8.2009, nakar je od tožeče stranke prejela popravljene in dopolnjene PZI (PZI2) projekte arhitekture in strojno in elektro instalacij dne 7.10.2009, torej po preteku roka 10 dni iz 11. člena pogodbe. Izvedenec ugotavlja tudi, da je tožena stranka svoje pripombe na popravljene in dopolnjene projekte PZI2 posredovala tožeči dne 19. oziroma 20.10.2009, dne 16.11.2009 pa je prejela popravljene in dopolnjene PZI (PZI3) projekte, prav tako po preteku roka 10 dni iz 11. člena pogodbe. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je tožena stranka na projekte PZI3 podala pripombe (priloga B20 spisa) dne 30.11.2009 (tožeča jih je po lastnih navedbah prejela 1.12.2009), izvedenec pa ugotavlja, da je tožena stranka popravljene in dopolnjene PZI (PZI4) projekte prejela šele 19.1.2010, torej zopet po preteku roka 10 dni iz 11. člena pogodbe ter tudi že po odstopu tožene stranke od zadevne pogodbe dne 6.1.2010.

12. Tožeča stranka navaja, da je do omenjenih zamud prišlo, ker ji tožena stranka ni pravočasno posredovala seznama kupčeve opreme, vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi toženo stranko opozorila na zamudo in ji postavila primeren dodatni rok tako, da bi bili izpolnjeni pogoji za podaljšanje roka iz 7. člena pogodbe. Prav tako tožeča stranka nikjer izrecno ne trdi, da bi se stranki dogovorili za podaljšanje rokov za posredovanje popravljenih PZI projektov, kakšni bi bili ti roki ter da bi bili zato popravljeni PZI projekti posredovani pravočasno. Tako je bila tožeča stranka skladno z 11. členom pogodbe v zvezi s pripombami tožene stranke na projekt PZI3 z dne 30.11.2009 (ki jih je tožeča stranka po lastnih navedbah prejela dne 1.12.2010) dolžna toženi stranki v roku 10 dni posredovati popravljene PZI projekte. Pripombe je prodajalec (tožeča stranka) dolžan v celoti upoštevati, v kolikor so te skladne z zakonodajo ter pravili stroke. Tožeča stranka sicer navaja, da je tožena stranka naknadno podala še vrsto dodatnih zahtev ter da so bile njene pripombe na PZI dokumentacijo neutemeljene, brezpredmetne in nestrokovne, vendar pa je izvedenec v dopolnilnem mnenju z dne 28.8.2016 pojasnil, da v kirurški dejavnosti in zdravstvu nasploh prihaja do sprememb, ker se oprema modernizira in jo je potrebno prilagoditi novim pogojem, prav tako pa iz izvedenskega mnenja z dne 14.7.2014 in dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 28.8.2016 ne izhaja, da bi bile pripombe tožene stranke na projekte PZI v nasprotju z zakonodajo ali pravili stroke.

13. Tako tožeča stranka toženi v zvezi z njenimi pripombami na projekt PZI3 ni v pogodbenem roku posredovala popravljenih PZI projektov, s čimer je kršila svojo pogodbeno obveznost, tožena stranka pa je zato skladno s 4. odstavkom 11. člena pogodbe od le-te dne 6.1.2010 upravičeno odstopila (dopis v prilogi B28 spisa). Navedbe tožeče stranke, da odstop toženke ni veljaven, ker ga ni podala sama, pač pa njen pooblaščenec, niso utemeljene, razloge za to pa je pritožbeno sodišče navedlo že v sklepu z dne 20.1.2016 in se zato v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje.

14. Tožena stranka z nasprotno tožbo zahteva vračilo are v višini 67.492,00 EUR. V primeru odstopa od pogodbe je skladno s 4. odstavkom 11. člena predmetne pogodbe tožena stranka upravičena do vračila plačane are, enako pa ji gre ara tudi na podlagi 2. odstavka 65. člena OZ ter 2. odstavka 111. člena OZ (ara kot delna izpolnitev). Skladno s 1. odstavkom 6. člena pogodbe ara znaša 67.492,00 EUR. Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka aro plačala, prav tako pa plačilo are v navedenem znesku izhaja iz plačanega računa z dne 7.4.2009 v prilogi B35 spisa, zato je pritožbeno sodišče toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) prisodilo navedeni znesek. Od navedenega zneska are pa tožena stranka zahteva tudi zakonske zamudne obresti. Učinke razvezane pogodbe ureja OZ v 111. členu. Ta v 2. odstavku določa, da ima stranka, ki je delno izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala, v 4. odstavku pa nadalje določa, da stranka dolguje drugi stranki povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti. Ker ara v predmetni zadevi skladno s 1. odstavkom 6. člena pogodbe predstavlja vnaprejšnjo delno izpolnitev tožene stranke², je ta na podlagi 4. odstavka 111. člena OZ upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti od vtoževanega zneska are. Skladno s 5. odstavkom navedenega člena OZ je stranka, ki vrača denar, dolžna plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo. Ker iz računa v prilogi B35 spisa izhaja, da je bila ara plačana najkasneje 7.4.2009, tožena stranka pa z nasprotno tožbo vtožuje obresti od are od 6.1.2010, ji je pritožbeno sodišče prisodilo tudi navedene obresti.

15. Tožeča stranka je tako kršila pogodbo, v posledici česar je tožena stranka dne 6.1.2010 odstopila od pogodbe. Čim pa je temu tako, ni mogoč zaključek, da je kot pogodbi zvesta stranka dne 18.2.2010 sama odstopila od pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe s strani tožene stranke, zaradi česar bi bila slednja odgovorna za nastanek zatrjevane škode. Za prenehanje pogodbe je namreč tožeča stranka odgovorna sama, zaradi česar odškodninski tožbeni zahtevek zoper toženo stranko ni utemeljen.

16. Po vsem pojasnjenem je tako sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. in V. točki izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (5. alineja 358. člena in prvi odstavek 351. člena ZPP).

17. Ker je sodišče že na podlagi vsega zgoraj navedenega pritožbi v celoti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

18. Sprememba odločitve o tožbenemu zahtevku in zahtevku po nasprotni tožbi terja tudi spremembo stroškovne odločitve izpodbijane sodbe (VI. točka izreka). Pritožbeno sodišče je stroške postopka pred sodiščem prve stopnje odmerilo v skladu s 154., 155. in 165. členom ZPP, Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) ter Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/08 s spremembami, ZOdvT). Tožeča stranka po tožbi ni uspela, v postopku po nasprotni tožbi pa je uspela s 45%. Pritožbeno sodišče ji je po nasprotni tožbi priznalo stroške postopka, naroka in ponovljenega naroka, materialne pavšalne stroške, 22% DDV na odvetniške storitve, ter stroške izvedenca. Odmera stroškov je v spisu razvidna na list. št. 9, 187, 188 in 374. Glede na uspeh v postopku po nasprotni tožbi je pritožbeno sodišče tožeči stranki prisodilo 2.052,65 EUR. Tožena stranka je v postopku po tožbi v celoti uspela, v postopku po nasprotni tožbi pa je uspela s 55%. Sodišče ji je priznalo po tožbi priglašene stroške postopka, naroka in ponovljenega naroka, materialne pavšalne stroške, 22% DDV na odvetniške storitve in stroške izvedenca. Po nasprotni tožbi ji je sodišče priznalo priglašeno sodno takso (1.920,00 EUR), stroške postopka (1.222,00 EUR po tar. št. 3100), naroka (1.128,00 EUR po tar. št. 3102) in ponovljenega naroka (787,00 EUR po tar. št. 3102), materialne pavšalne stroške (20,00 EUR po tar. št. 6002) ter 22% DDV na odvetniške storitve (tar. št. 6007). Odmera stroškov je v spisu razvidna na list. št. 189 in 374. Glede na uspeh je pritožbeno sodišče toženi stranki prisodilo 11.415,34 EUR. Po pobotanju prisojenih stroškov je tožeča stranka dolžna plačati toženi 9.362,69 EUR stroškov prvostopenjskega postopka.

19. Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 20.1.2016 sklenilo, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 27.1.2015 pridrži za končno odločbo. Tožeča in tožena stranka sta s svojima pritožbama zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 27.1.2015 uspeli, vendar pa je uspeh tožeče stranke v povezavi s predmetno sodbo pritožbenega sodišča zgolj navidezen, toženkin pa popoln, zato ji mora tožeča stranka povrnit njene pritožbene stroške (1. odstavek 154. in 2. odstavek 165. člena ZPP), in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 1.259,20 EUR, materialne pavšalne stroške po tar. št. 6002 ZodvT v znesku 20,00 EUR ter 22% DDV na odvetniške storitve, kar skupaj znaša 1.560,62 EUR. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko sodbo z dne 27.1.2015, saj tožena stranka z navedeno vlogo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve.

20. Ker je tožena stranka v celoti uspela tudi s predmetno pritožbo (t. j. pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 7.3.2017), ji mora tožeča stranka povrnit tudi stroške za to pritožbo (1. odstavek 154. in 2. odstavek 165. člena ZPP), in sicer nagrado za postopek (po tožbi in nasprotni tožbi) po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 2.600,00, 22% DDV na odvetniške storitve ter sodno takso za pritožbo v višini 3.120,00 EUR, kar skupaj znaša 6.292,00 EUR.

21. Skupno znašajo pritožbeni stroški tožene stranke, ki ji jih je tožeča dolžna povrniti, 7.852,62 EUR.

22. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka njihovega teka pa na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006.

-------------------------------
¹ Npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 471/2001 z dne 17.12.2001 in opr. št. VIII Ips 252/2011 z dne 17.9.2012.
² N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, splošni del, 1. knjiga, str. 392.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 471/2001
• VSRS sklep III Ips 39/2015
• VSC Sodba Cp 133/2017