VSL Sklep I Cpg 821/2017

Jedro

63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.

Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.

Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjski sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke glede krajevne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani ugodi tako, da je za odločitev v tem sporu krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se zadrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor krajevne nepristojnosti.

2. Zoper sklep je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi je navedla, je tožeča stranka vložila tožbo na nedopustnost zavarovanja. Ker bo odločitev sodišča v tej zadevi lahko vplivala na obstoječe zavarovanje, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru določilo s sklepom o začasni odredbi, naj bi šlo za spor, ki je v zvezi s postopkom zavarovanja. Ker se določbe o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za postopke zavarovanja, gre za spor, ki je v zvezi z izvršilnim postopkom Zakonodajalec naj ne bi imel namena, da se 63. člen ZPP uporablja le za postopke, ki so po vsebini postopki izterjatve, temveč za vse postopke, ki imajo naravo izvršilnega postopka. Tožba na nedopustnost izvršbe naj bi bila institut izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja naj bi imela učinek preprečitve rubeža domnevnega premoženja samega dolžnika. Sporov, ki se nanašajo na izvršilni postopek in tistih, ki se nanašajo na postopek zavarovanja, naj ne bi bilo mogoče razlikovati.

3. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Če se 63. člen ZPP razlaga s pomočjo jezikovne razlage, se naj ne bi mogle uporabiti v tej zadevi zato, ker se ne nanaša na izvršilni postopek, temveč na postopek zavarovanja. Da se 63. člen ZPP v takšni zadevi ne more uporabiti, naj bi že odločilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi z opr. št. II Cp 3195/2013. Pristojno naj bi bilo sodišče splošne krajevne pristojnosti (46. člen ZPP). V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka opozorila tudi na to, da je zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka bistveno previsok, ker je zgolj vložila pritožbo zoper procesni sklep in ne zoper odločitev v glavni zadevi.

4. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo ugovoru tožene stranke (3. točka 365. člena in 1. odstavek 22. člena ZPP). Glede na to, da se postopek z začasno odredbo vodi pred sodiščem v Mariboru, je izpodbijana odločitev oprta na zmotno uporabo procesnega prava. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru in ne sodišče v Ljubljani.

5. Zatrjevano procesno dejansko stanje med strankama je bilo takšno: Okrožno sodišče v Mariboru je na predlog tožencev 24. 11. 2016 izdalo sklep o začasni odredbi opr. št. II P 756/2011. Sklep o zavarovanju (začasni odredbi) je bil izdan na predlog B. H. in A. d. o. o., ki sta v predmetnem sporu toženca. S sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru je sodišče A. Ž. (tožencu v pravdnem postopku opr. št. II P 756/2011) prepovedalo razpolagati z vsemi premičninami, ki so bile v nepremičnini na naslovu ... Tožeča stranka je v postopku zavarovanja vložila obrazložen ugovor tretjega, ker naj bi bile zarubljene premičnine njena last. Njen ugovor je bil zavrnjen, zato je tožeča stranka vložila predmetno tožbo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Z njo je zahtevala, da se ugotovi, da je postopek zavarovanja nedopusten. Tožena stranka je ugovarjala krajevno nepristojnost sodišča v Ljubljani. Ugovor je bil zavrnjen. Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora je pritožbo vložila tožena stranka. O njej je odločeno s tem sklepom.

6. Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek (63. člen ZPP). ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev (1. odstavek 1. člena ZIZ), vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe.¹ Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.

7. Tretji lahko z ugovorom tretjega v postopku izvršbe poskusi preprečiti, da bi se izvršba vodila na tiste predmete, na katerih ima pravico on in ne dolžnik (1. odstavek 64. člena ZIZ). Če z ugovorom ni uspešen, lahko vloži tožbo na ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (3. odstavek 65. člena ZIZ). Smiselno pa se te določbe uporabijo tudi v postopku v zvezi z izdajo začasne odredbe, saj kakšnih drugih določb v zvezi z uveljavljanjem pravic tretjega v 239. členu in nasl. ZIZ ni. Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča. Pritožbeno sodišče je torej glede tega drugačnega mnenja, kot ga je mogoče najti v odločbi VSL II Cp 3195/2013, na katero se sklicuje odgovor na pritožbo.

8. Skladno z 1. odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Po določilu 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je sicer s pritožbo uspela, vendar tožena stranka s tem postopkom še ni dosegla uspeha v pravdi. Na podlagi tega določila je pritožbeno sodišče odločilo, da se o odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Prim. tudi sklep VSL I Cp 1559/2013 z dne 17 7. 2013.

Datum zadnje spremembe:

07.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 508/2023
• VSK sklep Cpg 227/2016
• VSM Sklep I Ip 417/2023