VSL Sklep III Ip 676/2017

Jedro

S sklepom z dne 10. 10. 2016 je sodišče prve stopnje dolžnici postavilo skrbnika za poseben primer- Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), z dolžnostjo zastopanja dolžnice v tem izvršilnem postopku. Ker je CSD s pritožbo zoper sklep z dne 10. 10. 2016, torej pred njegovo pravnomočnostjo, sodišču sporočil, da je dolžnici postavil skrbnika, sklep z dne 10. 10. 2016 sploh ni začel učinkovati in CSD v tem postopku nikdar ni prevzel naloge skrbnika za posebni primer.

Določba, po kateri se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, temveč se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel, ni namenjena ugotavljanju, ali se je stranka, ki ji pisanje sploh še nikdar ni bilo vročeno, z njim morebiti že seznanila. Namenjena je situaciji, ko naslovnik, ki mu je pisanje tudi namenjeno, le tega, kljub napakam pri vročanju, prejme.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi VL 9320/2016 z dne 2. 2. 2016 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in ugovor dolžnice zavrže ter odloči, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški izvršbe. Navaja, da je imela dolžnica v času od 10. 10. 2016 do 10. 11. 2016 v predmetni izvršilni zadevi dva skrbnika za posebni primer, in sicer I. K. in CSD, za katera meni, da bi oba morala nemudoma po postavitvi vložiti ugovor, in sicer I. K. v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe CSD, torej po 18. 10. 2016, CSD pa v osmih dneh po vročitvi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 10. 10. 2016, s katerim ga je sodišče prve stopnje postavilo za začasnega zastopnika dolžnice v tem postopku. Pove še, da je I. K. zakonec E. S. K., da živita na istem naslovu in skupnem gospodinjstvu, kot tudi dolžnica, zato meni, da je bil seznanjen s sklepom o izvršbi že, ko je bil ta vročen dolžnici. Zato meni, da mu sodišče ne bi smelo ponovno vročati sklepa o izvršbi 14. 12. 2016 in mu odpreti možnost za vložitev še enega ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč bi moralo ugotoviti, kdaj se je dejansko seznanil s sklepom o izvršbi in posledično kdaj se je iztekel 8-dnevni rok za ugovor. Nadalje meni, da bi moralo sodišče upoštevati ugovor in predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila E. S. K. saj je bila ta dolžnici imenovana za skrbnico za poseben primer že z odločbo z dne 23. 2. 2015, in sicer da zastopa interese dolžnice, njene pravice in koristi, zlasti pa, da jo zastopa na njenem bančnem računu. Tak obseg pooblastil pa po mnenju pritožnice obsega tudi skrbništvo za zastopanje njenih interesov v sodnih postopkih, konkretno v izvršilnem postopku, v katerem je predlagano tudi izvršilno sredstvo rubeža dobroimetja na računu pri organizaciji za promet. Zato meni, da bi moralo sodišče po tem, ko je postavilo novega skrbnika oziroma je izvedelo za skrbnika I. K., pomanjkljivosti glede procesne sposobnosti dolžnice sanirati tako, da bi novo postavljenega skrbnika pozvalo na odobritev že opravljenih dejanj E. S. K., o katerih sodišče razen tega, da je v obrazložitvi navedlo, da so neupoštevna, še ni odločilo. Uveljavlja tudi kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ji sodišče ni vročilo ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je vložila E. S. K., kot tudi ne njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo upnice predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da ne vzdržijo pritožbene navedbe, da sta bila tako CSD kot I. K. seznanjena s sklepom o izvršbi v predmetni izvršilni zadevi najkasneje dne 12. 7. 2016 oziroma 14. 9. 2016 in da bi zato morala že prej vložiti ugovor, saj niti z dopisom sodišča z dne 12. 7. 2016 niti s sklepom naslovnega sodišča, s katerim je sodišče dolžnici določilo skrbnika za poseben primer, sklep o izvršbi skrbniku za poseben primer ni bil vročen. Opozarja, da je bistveno, kdaj je sodišče sklep o izvršbi pravilno vročilo skrbniku za poseben primer, kar je bilo 14. 12. 2016 in je zoper sklep o izvršbi skrbnik tudi pravočasno vložil ugovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. V predmetni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 9320/2016 z dne 2. 2. 2016 najprej vročalo dolžnici, za katero pa ni sporno, da je pravdno nesposobna. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in le vročitev njemu je pravno veljavna (prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato se šteje, kot da vročitev, ki je bila opravljena dolžnici neposredno, sploh ni bila opravljena.

7. S sklepom z dne 10. 10. 2016 je sodišče prve stopnje dolžnici postavilo skrbnika za poseben primer- Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), z dolžnostjo zastopanja dolžnice v tem izvršilnem postopku. Zoper navedeni sklep je CSD dne 14. 10. 2016 vložil pritožbo in sodišče seznanil, da je dolžnici z odločbo z dne 14. 9. 2016, št. 1221-266/2016-31 za skrbnika za poseben primer za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku, imenoval I. K. Navedeno odločbo je po pravnomočnosti dne 18. 10. 2016 tudi posredoval sodišču prve stopnje. S sklepom z dne 10. 11. 2016 je sodišče prve stopnje CSD razrešilo nalog skrbnika za poseben primer, ki so mu bile naložene s sklepom z dne 10. 10. 2016. V skladu z določbo 83. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima tak skrbnik za posebni primer v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, a le do takrat, dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika. Ker je CSD s pritožbo zoper sklep z dne 10. 10. 2016, torej pred njegovo pravnomočnostjo, sodišču sporočil, da je dolžnici postavil skrbnika, sklep z dne 10. 10. 2016 sploh ni začel učinkovati (drugi odstavek 83. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in tako CSD v tem postopku nikdar ni prevzel naloge skrbnika za posebni primer.

8. Skrbnik za posebni primer I. K. je bil dolžnici v tem postopku postavljen z odločbo CSD z dne 14. 9. 2016, št. 1221-266/2016-31, pravnomočno dne 18. 10. 2016. Sodišče prve stopnje mu je zato utemeljeno vročilo sklep o izvršbi, ki dotlej dolžnici še ni bil (pravilno) vročen. Iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi bil sklep o izvršbi (razen nepravilno neposredno dolžnici) že kdaj komu v imenu dolžnice vročen.

9. Tudi sicer po presoji pritožbenega sodišča določba šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, temveč se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel, ni namenjena ugotavljanju, ali se je stranka, ki ji pisanje sploh še nikdar ni bilo vročeno, z njim morebiti že seznanila. Namenjena je situaciji, ko naslovnik, ki mu je pisanje tudi namenjeno, le tega, kljub napakam pri vročanju, prejme.

10. Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi dne 2. 2. 2016 je I. K. sodišče posredovalo z dopisom z dne 9. 12. 2016, vročena pa sta mu bila 14. 12. 2016 (vročilnica k dopisu z dne 9. 12. 2016). Pred tem vročanjem I. K., v svojstvu skrbnika za poseben primer v tem postopku, sklep o izvršbi še ni bil vročen. Tega pritožba tudi ne trdi. Ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je I. K. v imenu dolžnice vložil 21. 12. 2016, je torej pravočasen (tretji odstavek 9. člena ZIZ). hkrati pa je tudi izpolnjeval kriterije obrazloženosti ugovora po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ.

11. Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno pravilna. In ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), je dolžničino pritožbo, ne da bi se opredeljevalo do trditev glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ju je vložila E. S. K., in o katerih s tem sklepom ni bilo odločeno, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

27.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 631/2010
• VSL sklep II Cp 545/2010
• VSL Sklep II Ip 487/2021