VSL Sklep I Cpg 272/2017

Jedro

Sodišče pri odmeri nagrade upošteva vrednost spornega predmeta, o kateri je odločalo, za odmero nagrade v primeru spremembe vrednosti spornega predmeta od njene spremembe dalje pa je treba upoštevati novo vrednost spornega predmeta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških (III. točka izpodbijane sodbe) delno spremeni tako, da se zahteva tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov v znesku 83,99 EUR zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep o stroških (III. točka izpodbijane sodbe).

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 163.632,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2015 dalje do plačila, v 15. dneh zavrnilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka zahtevek za plačilo glavnice 16.114,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2015 do plačila umaknila in v tem delu postopek ustavilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 3.589,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka sodbe, ki je po svoji naravi sklep (prvi odstavek 166. člena ZPP), se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in predlagala spremembo sodbe v izpodbijanem delu, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožnik opozarja, da je bila prvotna vrednost spornega predmeta 196.068,00 EUR, ki pa jo je zaradi računske pomote tožeča stranka popravila na 169.746,00 EUR. Navedeni znesek je prvostopenjsko sodišče upoštevalo kot vrednost spora pri odmeri vseh toženčevih stroškov. Zaradi delnega umika tožbe s pripravljalno vlogo z dne 12. 9. 2016, v kateri je tožeča stranka vztrajala le še pri plačilu 163.632,00 EUR, pa bi sodišče v nadaljevanju toženi stranki moralo odmeriti pravdne stroške v tej vrednosti. Sodišče je zato v previsoki vrednosti odmerilo nagrado za prvo obrazloženo vlogo z dne 19. 9. 2016, za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 13. 9. 2016, za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2016 in posledično tudi pavšal za poštne in administrativne storitve po tretjem odstavku 11. člena OT in DDV.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da sodišče pri odmeri nagrade upošteva vrednost spornega predmeta, o kateri je odločalo in da je za odmero nagrade v primeru spremembe vrednosti spornega predmeta od njene spremembe dalje treba upoštevati novo vrednost spornega predmeta (primerjaj drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 4. členom in VIII. točko posebnega dela OT).

5. Kot izhaja iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo z dne 13. 9. 2016 (list. št. 34 do 35), je tožeča stranka šele na tem naroku predložila svojo vlogo z dne 12. 9. 2016, s katero je tožbo delno umaknila in vztrajala le še pri plačilu 163.632,00 EUR. Glede te vloge si je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo izposlovala pravico odgovora nanjo v petnajstih dneh. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da za ta narok tožena stranka ni upravičena do nagrade odvetniku glede na vrednost spornega predmeta pred delnim umikom tožbe (torej od vrednosti 169.746,00 EUR). Tožena stranka si je namreč pridržala pravico do odgovora na pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 12. 9. 2016 in s tem tudi do izjave o umiku (v kateri bi lahko tudi nasprotovala umiku in zahtevala meritorno odločitev sodišča tudi še o umaknjenem delu). Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno toženi stranki za prvi narok za glavno obravnavo priznalo po tar. št. 20/1 OT nagrado v znesku 780,30 EUR (povišano za 22 % DDV).

6. Kot izhaja iz specificirane priglasitve stroškovnika tožene stranke (list. št. 82), tožena stranka ni priglasila 2 % materialnih stroškov od skupne vrednosti storitev v predmetnem postopku, kot bi ji šlo po tretjem odstavku 11. člena OT, pač pa le od vrednosti storitve sestave odgovora na tožbo, sodišče pa ji je le v tem obsegu pavšal za materialne stroške tudi priznalo. Zato na njihovo odmero ne vpliva pritožbeno oporekanje priznanih stroškov toženi stranki za sestavo pripravljale vloge z dne 19. 9. 2016 in zastopanje na narokih dne 13. 9. 2016 in 6. 12. 2016.

7. Utemeljeno pa pritožnik opozarja na nepravilno odmero nagrade za sestavo pripravljalne vloge tožene stranke z dne 19. 9. 2016, ker je bila tedaj vrednost spora 163.632,00 EUR in ne 169.746,00 EUR. Od nove vrednosti spora bi zato moralo prvostopenjsko sodišče toženi stranki priznati nagrado za to pripravljalno vlogo po tar. št. 19/1 OT znesek 734,40 EUR (in ne 780,30 EU), ter za zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo dne 6. 12. 2016 po tar. št. 20/2 OT znesek 367,20 EUR (in ne 390,15 EUR). Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče toženi stranki priznalo preveč 45,90 EUR (za pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2016) in 22,95 EUR (za narok dne 6. 12. 2016) upoštevaje še 22 % DDV, skupno torej 83,99 EUR.

8. Utemeljeni pritožbi je zato v obsegu, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa pritožbeno sodišče ugodilo in sklep o stroških spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov v skupnem znesku 83,99 EUR zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem izpodbijanem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

25.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 406/2020
• VSL sklep II Ip 2225/2016
• VSL sklep I Cpg 427/2012