VSL Sklep II Cp 1988/2017

Jedro

Dokazna ocena strokovnosti izvedeniškega mnenja je prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari, na odmero nagrade in stroškov izvedencev pa ne vpliva.

V obravnavanem primeru je izvedenec podal mnenje iz grafološke stroke, pri čemer je moral primerjati dva podpisa na spornem z več podpisi na primerjalnem gradivu ter podati mnenje o istovetnosti in pristnosti podpisov. Vsekakor gre za strokovno zahtevno delo, ki pa po obsežnosti in kompleksnosti ne sodi med zadeve, ki se po Pravilniku vrednotijo kot zelo zahteven izvid in mnenje, pač pa kot zahtevno mnenje, za katerega izvedencu pripada nagrada v znesku 276,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka spremeni tako, da se nagrada in stroški znižajo za 184,00 EUR (na 464,00 EUR). Pritožba se v preostalem delu zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom sodnemu izvedencu B. R. s.p., za opravljeno izvedensko delo odmerilo bruto nagrado in stroške 648,00 EUR ter odločilo, da se plačajo iz predujma četrte tožnice.

2. Tožeča stranka se proti temu sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, ki jih zakon o pravdnem postopku (ZPP) opredeljuje v 338. členu ter predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da izvedenec dela ni opravil skladno s pravili stroke, zaradi česar je že zahtevala določitev drugega izvedenca. Ni zahteval dodatnih pojasnil ali dodatnih dokazov, zaradi katerih bi mnenje lahko opravil vsebinsko. K predložitvi spornega gradiva bi moral pozvati toženo stranko, saj je bil jasno opozorjen, da originalnega spornega gradiva tožeča stranka nima. Ni jasno, zakaj je pozval samo pooblaščeno odvetniško pisarno drugotožene stranke, ni pa pozval prvotožene stranke. Če izvedenec meni, da nima zadosti primerjalnega rokopisa, bi moral pred začetkom svojega dela pooblaščenko tožeče stranke pozvati, naj tožniki predložijo še kaj dodatnega. Sklep nima vsebinskih razlogov, zakaj je izvedencu priznana nagrada v izpodbijanem znesku. Izvedenec ni upravičen do nagrade za študij spisa, ni vsebinskih razlogov, zakaj je sodišče štelo, da gre za zelo zahtevno mnenje, materialni stroški so povsem neobrazloženi. Izvedenec ni imel nobenih stroškov z zbiranjem dodatne dokumentacije.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pri odločanju o odmeri nagrade izvedencu grafološke stroke B. R. s.p., ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev sklepa je zadostna in ga je zato mogoče preizkusiti. Pač pa je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo pri odmeri višine nagrade. Pritožbeno sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava delno ugodilo pritožbi in sklep spremenilo tako, da se odmerjena nagrada in stroški izvedenca znižajo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

5. Podlaga za pravico izvedenca do nagrade in do povrnitve stroškov za izvedensko delo je v določbi 249. člena ZPP in določbah 39. in nadaljnih Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik).¹ Za izračun nagrade za izvedensko delo se uporablja tarifa, ki izvedenska dela vrednoti v razponih za posamezne vrste opravil (48.-52. člen Pravilnika).

6. Pritožba neutemeljeno očita izvedencu, da sploh ni opravil izvedenskega dela, ki mu ga je sodišče naložilo s sklepom z dne 31. 3. 2017. V tem sklepu je bilo izvedencu naloženo, da po študiju spisa pojasni, ali sta sporno prodajno pogodbo lastnoročno podpisala M. K. in P. K., ali je podpis obeh na njej pristen, pri čemer pa izvedenec upošteva primerjalne podpise ter rokopise, ki se nahajajo na posameznih listinah v prilogah spisa. Izvedencu pa je še naložilo, da po potrebi originalne listine preiskovanih in primerjalnih podpisov pridobi od tožeče stranke. Izvedenec je ravnal prav, ko je k predložitvi originalnih listin tako glede spornega kot primerjalnega gradiva pozval obe pravdni stranki, torej tudi toženo stranko, ki svoje stališče o neutemeljenosti obogatitvenega zahtevka tožeče stranke med ostalim opira na sporno listino - prodajno pogodbo z dne 8. 4. 1989. Iz dopisa pooblaščencema tožeče in drugotožene stranke izhaja, da ju poziva k predložitvi primerne količine in primerne kvalitete spornega in primerjalnega gradiva. Tožeča stranka je izvedencu poslala primerjalno gradivo v originalni obliki, medtem ko je drugotožena stranka sporočila, da nima originalov listin spornega gradiva. Izvedenec je izvedensko mnenje grafološke stroke podal na podlagi proučitve razpoložljivega gradiva, ki je bilo že v spisu in tistega, ki ga je v originalu posredovala tožeča stranka. Izvedenec je opredelil stopnjo zanesljivosti mnenja glede na to, da ni razpolagal s količinsko zadostnim, časovno primernim in originalnim gradivom. Zato se izvedencu neutemeljeno očita, da dela ni opravil, kot je bilo zahtevano. V kolikor pa bi se izkazalo, da prva tožena stranka razpolaga z originalno sporno listino², tožeča stranka pa ima časovno primernejše primerjalno gradivo, je to lahko predmet dodatnega izvedenskega mnenja na podlagi pripomb pravdnih strank. Neutemeljeno pa pritožba graja mnenje, češ da je zaradi prej navedenega nestrokovno in zato nepravilno. Dokazna ocena strokovnosti izvedeniškega mnenja je prepuščena sodišču pri vsebinskem odločanju o glavni stvari, na odmero nagrade in stroškov izvedencev pa ne vpliva. V tej fazi postopka zadošča, da je izvedenec naloženo delo opravil.

7. Pač pa je treba delno pritrditi pritožbi v tistem delu, ki se nanaša na višino odmerjene nagrade in stroškov izvedenca. Nagrada za študij spisa gre izvedencu v zahtevanem in priznanem znesku 138,00 EUR na podlagi 48. člena Pravilnika. Za pritožbeni očitek, da izvedenec spisa ni niti prebral, še manj pa preštudiral, pritožbeno sodišče ne vidi podlage. Nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije gre izvedencem po 49. členu Pravilnika v primerih, ko morajo zbrati in preučiti dokumente, ki niso že del sodnega spisa. V konkretni zadevi ne gre za dodatno dokumentacijo, saj je izvedenec pri izdelavi mnenja preučeval le listine, ki so bile že del sodnega spisa, četudi je v skladu s sklepom sodišča stranki pozval, naj mu posredujeta originalne listine. Pritožba ima zato prav, da izvedencu za to opravilo nagrade ni moč priznati. Kar se tiče ocene zahtevnosti izvedenskega mnenja pa je sodišče prve stopnje očitno nekritično sledilo predlogu izvedenca in mu odmerilo nagrado za zelo zahtevno mnenje (3. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika), z obrazložitvijo, da je ta nagrada primerna in utemeljena ter ustreza zamudi časa, obsegu dela in trudu za opravljeno delo. Sodišče mora pri presoji zahtevnosti izvedenskega mnenja poleg objektivnih okoliščin konkretnega primera upoštevati predvsem merila, ki so primeroma našteta v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika: obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrsta zadeve, ki je predmet mnenja ter drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvedenskega mnenja. Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, kadar morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva na primer dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij³. V obravnavanem primeru je izvedenec podal mnenje iz grafološke stroke, pri čemer je moral primerjati dva podpisa na spornem z več podpisi na primerjalnem gradivu ter podati mnenje o istovetnosti in pristnosti podpisov. Vsekakor gre za strokovno zahtevno delo, ki pa po obsežnosti in kompleksnosti ne sodi med zadeve, ki se po Pravilniku vrednotijo kot zelo zahteven izvid in mnenje, pač pa kot zahtevno mnenje, za katerega izvedencu pripada nagrada v znesku 276,00 EUR. Izvedenec je upravičen tudi do materialnih stroškov na podlagi tretjega odstavka 45. člena Pravilnika, ki jih je v predlogu za odobritev stroškov v zadostni meri opredelil in znašajo 50,00 EUR, kar je 12 % od odmerjene nagrade, torej v skladu z navedeno določbo Pravilnika. Odmerjeno nagrado izvedencu v višini 648,00 EUR je zato pritožbeno sodišče znižalo za 184,00 EUR, torej znaša 464,00 EUR.

8. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo, ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Uradni list RS št. 88/2010-50/2015.
² Izvedenec je k predložitvi originala sporne listine pozval le pooblaščenca drugotožene stranke.
³ Primerjaj VSL I Cpg 1587/2012, VSL II Cp 791/2016, VSL II Cp 3226/2016, VSL I Cp 919/2017.

Datum zadnje spremembe:

20.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1789/2020
• VSL Sklep II Cp 1502/2017
• VSL Sklep II Cp 638/2018