<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1686/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1686.2017
Evidenčna številka:VSL00002956
Datum odločbe:13.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Blanka Javorac Završek (preds.), Brigita Markovič (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe

Jedro

Četrti odstavek 213. člena ZD ne izključuje možnosti, da sodišče, če je tožba vložena sicer z zamudo, a še v času pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, odloči, da se postopek prekine. Za takšno razlago govori dejstvo, da je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni pa le izjemoma in ima le korektivno funkcijo. Ob presoji, ali bo zapuščinsko sodišče postopek (ponovno) prekinilo in počakalo na zaključek pravde in s tem na razrešitev vprašanja, od katerega je odvisna tudi odločitev v zapuščinskem postopku, pa mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico ostalih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dediča sama nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. A. A. je sin pok. B. B. in zato njegov zakoniti dedič. V oporoki z dne 4. 11. 2015 ga je oče razdedinil in za dediča svojega solastnega deleža na hiši na H. določil vnuka C. C. Dedič A. A. je veljavnosti oporoke nasprotoval s trditvijo, da podpis na njej ni zapustnikov in da ena od prič ni bila navzoča pri podpisovanju oporoke. Zaradi nastalega spora je sodišče s sklepom dne 5. 5. 2016 zapuščinski postopek prekinilo in dediča A. A. napotilo, da sproži pravdo, v kateri bo dokazal, da zapustnikova oporoka z dne 4. 11. 2015 ni veljavna. V roku, ki ga mu je dodelilo sodišče, dedič tožbe ni vložil. Sodišče je zato 1. 9. 2016 postopek nadaljevalo. 16. 1. 2017, to je še pred zaključkom zapuščinskega postopka, pa je na pravdo napoteni dedič sodišče obvestil, da je tožbo vložil. Postopek, v katerem zahteva razveljavitev zapustnikove oporoke, teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I P 20/2017. Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ga je izdalo 14. 3. 2017, zaradi vložene tožbe postopek ponovno prekinilo.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo oporočni dedič C. C. Meni, da sodišče postopka ne bi smelo prekiniti. Glede na to, da je bil A. A. že napoten na pravdo in v roku, ki mu ga je določilo sodišče, tožbe ni vložil, v okviru zapuščinskega postopka svojih pravic ne more več uveljavljati. Za zaključek zapuščinskega postopka zato ni ovir, vložena tožba pa bi se morala obravnavati na podlagi petega odstavka 213. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

3. Dedič A. A. je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sodni praksi ni sporno, da rok, ki ga določi zapuščinsko sodišče v sklepu, s katerim napoti dediča na pravdo, ni prekluziven1. To jasno izhaja iz določila četrtega in petega odstavka 213. člena ZD, ki daje stranki, ki je bila napotena na pravdo, pravico, da pravdo sproži tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Ovire, da to stori po izteku roka, ki mu ga je za vložitev tožbe določilo zapuščinsko sodišče, a še pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, zato ni.

6. Odgovoriti je zato treba le še na vprašanje, ali zapuščinsko sodišče v takšni situaciji zapuščinski postopek lahko prekine in odloči, da bo počakalo na zaključek pravde. Četrti odstavek 213. člena ZD, na katerega opozarja tudi pritožnik, sicer res določa, da se zapuščinska obravnava, če na pravdo napoteni dedič v danem roku tožbe ne vloži, nadaljuje in dokonča, vendar pa s tem ni izključena možnost, da sodišče, če je tožba vložena sicer z zamudo, a še v času pred pravnomočnim zaključkom zapuščinskega postopka, odloči drugače. Za takšno razlago govori predvsem dejstvo, da je redna pot za uveljavljanje dedne pravice zapuščinski postopek, pravdni pa le izjemoma in ima le korektivno funkcijo.2 Ob presoji, ali bo zapuščinsko sodišče postopek (ponovno) prekinilo in počakalo na zaključek pravde in s tem na razrešitev vprašanja od katerega je odvisna tudi za odločitev v zapuščinskem postopku, pa mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico ostalih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja3.

7. V konkretnem primeru je na pravdo napoteni dedič tožbo sicer res vložil že po izteku roka, ki mu ga je dalo sodišče4, a namena, da bi s tem želel le podaljšati postopek, mu (zaenkrat) ni mogoče pripisati. Pozna vložitev tožbe je po presoji pritožbenega sodišča najverjetneje posledica dejstva, da je zastopanje na pravdo napotenega dediča šele v decembru 2016 (na podlagi odobrene brezplačne pravne pomoči) prevzel kvalificiran pooblaščenec. Zamuda z vložitvijo tožbe pa razrešitve vprašanj vezanih na dedovanje tudi ne bo občutno podaljšala, bo pa odločitev o prekinitvi postopka omogočila, da se bodo, kot je že bilo pojasnjeno, v nadaljevanju vsa vprašanja povezana z dedovanjem rešila v zapuščinskem postopku.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker v zapuščinskem postopku vsaka stranka sama trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 174. člena ZD), je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške, ki so dedičema nastali z vložitvijo pritožbe oziroma odgovora na pritožbo, nosita sama.

-------------------------------
1 Glej odločbo VS RS II Ips 197/2006 ter odločbi VSL II Cp 1845/2015 in II Cp 1733/2016.
2 Primerjaj sodbo II Ips 753/2006.
3 Zakonodajalec je pri sprejemanju ZD namenoma izpustil zakonsko formulacijo v prejšnjem 224. členu Zakona o dedovanju (Uradni list FLRJ, št. 20/55 in naslednji), ki je stranki omogočala predložitev dokazila o sproženi pravdi do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, sodišču pa nalagala prekinitev postopka tudi po izteku roka iz sklepa o napotitvi na pravdo. Očitno je takšna določba omogočala zavlačevanje (V. Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, stran 241).
4 Rok za vložitev tožbe je iztekel 16. 6. 2016, tožba pa je bila vložena pol leta kasneje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/4, 213/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMDUx