<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba IV Cp 1949/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1949.2017
Evidenčna številka:VSL00003085
Datum odločbe:14.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:določitev preživnine - dolžnost preživljanja - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - polnoletni otrok - redno šolanje kot pravni standard - izpolnjevanje študijskih obveznosti - športnik - preživninski upravičenec - nedovoljene pritožbene novote - zmotna uporaba materialnega prava

Jedro

Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih obveznosti zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. Obstajajo lahko (opravičljivi) razlogi, zaradi katerih šolskih (študijskih) obveznosti otrok ne more redno izpolnjevati, ker je njihovo izpolnjevanje iz utemeljenih razlogov oteženo ali celo onemogočeno (npr. bolezen, lahko tudi športna udeležba in treningi za nastope na izjemno pomembnih tekmovanjih, zaposlitev zaradi pridobivanja denarnih sredstev za preživljanje in šolanje, itd.), zato je treba te posebne (izjemne) okoliščine skrbno (vsestransko) oceniti, s tem, da se upošteva tudi dotedanja vloga staršev pri izvajanju teh aktivnosti otroka. Ali povedano drugače; tehtati je treba med primarno obveznostjo polnoletnega otroka, da izpolnjuje šolske obveznosti zaradi pridobitve izobrazbe, da si zagotovi lasten vir preživljanja in na drugi strani (izjemne) okoliščine, ki otroka omejujejo pri izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zmotno materialnopravno ugotovilo obstoj izjemnih okoliščin, zato je zmotno uporabilo materialno pravo iz drugega odstavka 123. člena ZZZDR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrne, IV. točka izreka sodbe pa se spremeni tako, da se glasi:" Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 541,86 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti."

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 136,72 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo zahteva, da mu toženec od dneva vložitve tožbe dalje plačuje mesečno preživnino v višini 260,00 EUR. Tožnik zatrjuje, da je bil na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 683/2011-IV z dne 4. 11. 2011 dodeljen v varstvo in vzgojo očetu (tožencu), mati pa je bila dolžna plačevati tožniku mesečno preživnino v višini 150,00 EUR. Februarja 2016 je tožnikova mati na podlagi dogovora s tožnikom začela plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR. Ob podpisu poravnave je bil tožnik star štirinajst let, ob vložitvi tožbe pa je bil star devetnajst let in se redno šola. Tožnik od 23. 8. 2016 dalje ne živi več pri očetu. V šolskem letu 2016/2017 je vpisan v 1. letnik Ekonomske šole v ...1. Tožnik aktivno igra namizni tenis, ima status vrhunskega športnika in je član Olimpijskega komiteja Slovenije.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožencu naložilo, da je dolžan od 5. 10. 2016 dalje plačevati tožniku mesečno preživnino v višini 120,00 EUR (točka I), s tem, da mora do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke preživnine plačati v petnajstih dneh po pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospele zneske preživnine pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec (točka II)2. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka III). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (točka IV).

3. Toženec v obsežni pritožbi, v kateri se ista dejstva ponavljajo, izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Navaja, da se je tožnik vpisal na študij zgolj fiktivno, sodišče pa je priznalo tožniku preživnino zgolj na podlagi vpisa v redni študij, neizpolnjevanje študijskih obveznosti pa je neutemeljeno opravičevalo z njegovo športno aktivnostjo. Toženec je v postopku zatrjeval in dokazal, da se tožnik ne namerava šolati in da ne izpolnjuje študijskih obveznosti. Tudi sodišče je ugotovilo, da tožnik študijskih obveznosti ne izpolnjuje. Njegov interes je zgolj igranje namiznega tenisa, kar pa ni opravičljiv razlog, da tožnik ne izpolnjuje študijskih obveznosti. Sodišče pravilno ugotavlja, da je izbira višje strokovne šole in nizka vpisnina stvar odločitve tožnika, vendar je treba tudi te okoliščine presojati v okviru celotnega izvedenega dokaznega postopka. Ta dejstva dodatno dokazujejo, da je bil vpis fiktiven. Tožnik v študijskem letu ni opravil nobene študijske obveznosti za prvi letnik, ni bil prisoten pri laboratorijskih in seminarskih vajah, ki so se končale 31. 3. 2017. Tožnik je imel pravico do zmanjšanja prisotnosti na vajah za 50 %, vse ostale obveznosti, kot so seminarske in projektne naloge, pa bi moral opraviti. Dopis EŠ št. VSŠ-10/17 z dne 13. 3. 2017 potrjuje, da so neresnične navedbe tožnika, da lahko laboratorijske vaje v obsegu 50 % opravi v drugem izpitnem obdobju po koncu športne sezone, ki se mu zaključi marca in da se bo od aprila 2017 dalje v celoti posvetil izpolnjevanju študijskih obveznosti. Sodišče ugotavlja, da se je tožnik pri opravljanju šolskih obveznosti posvetoval pri različnih osebah (referentki, profesorici, soigralcu). Sodišče pa spregleda, da je tožnik izpovedal, da se je s S. K. in B. Š. posvetoval, ko je zaključeval srednjo šolo. Tožnik pa ni dokazal, da se je po začetku študija posvetoval z referentko na EŠ B. Š. o izpolnjevanju študijskih obveznosti. Iz sklepa EŠ z dne 27. 10. 2016 izhaja, da bi se moral tožnik o izpolnjevanju študijskih obveznosti dogovarjati s posameznimi profesorji. Tudi če bi se tožnik resnično pogovarjal z referentko, bi moral vedeti, da po 31. 3. 2017 laboratorijskih in seminarskih obveznosti ne more več opravljati. Tožnik je na zaslišanju potrdil, da se s profesorji o opravljanju študijskih obveznosti ni dogovarjal. Tožnik na zaslišanju ni vedel, katero izmed dveh podsmeri študija si je izbral. Iz študijskega koledarja izhaja, da so študenti z dnem 3. 4. 2017 pričeli z opravljanjem obveznega praktičnega izobraževanja, tožnik pa na zadnjem naroku 27. 3. 2017, torej tik pred začetkom obveznega praktičnega izobraževanja, ni vedel povedati, kje bo opravljal prakso. Povedal je le, da bo najverjetneje prakso opravljal na ... zvezi Slovenije in da se bo o vsem dogovarjal zopet v prihodnje s profesorji. Iz dopisa EŠ z dne 12. 5. 2017 izhaja, da tožnik tudi od zadnjih poizvedb 13. 3. 2017 do 10. 5. 2017 ni opravil nobene študijske obveznosti. Toženec je zatrjeval, da je bil tožnik decembra 2016 zaradi kršenja pravil iz krivdnih razlogov izključen iz NTK ...3, zato je bila za tožnika od takrat dalje športna sezona 2016/2017 končana, ker ni imel več možnosti sodelovati na tekmovanjih. V zvezi s športno aktivnostjo tožnika je sodišče neutemeljeno zavrnilo zaslišanje tožnikovega trenerja ... iz NTK, ki bi pojasnil razloge, zaradi katerih je bila tožniku izrečena prepoved igranja v klubu. Dodaten dokaz o fiktivnem vpisu potrjuje dejstvo, da tožnik ni zaprosil za štipendijo, ker bi moral diplomirati najkasneje do 30. 11. 2020, saj bi v nasprotnem štipendijo moral vrniti. Tožnik razen stroška vpisnine v višini 30,00 EUR ni navajal izdatkov v zvezi s študijem, kar pomeni, da ni imel stroškov z nakupom študijske literature in študijskih pripomočkov.

4. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbene trditve in dokazi, ki se nanašajo na izpolnjevanje študijskih obveznosti tožnika po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, so nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo vse relevantne dokaze4, ugotovilo in opredelilo se je do odločilnih dejstev, ki so jih pravdne stranke zatrjevale, na podlagi dejanskih ugotovitev pa je naredilo zmotne materialnopravne zaključke, zato pritožbeno sodišče ni razpisalo pritožbenega naroka, čeprav je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo.

7. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti (drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). Redno šolanje je pravni standard, ki ga ni mogoče razlagati dobesedno, saj je treba vedno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Primarno pomeni redno šolanje redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti, če pa ta predpostavka ni izpolnjena, morajo obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih otrok ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. Obstajajo lahko (opravičljivi) razlogi, zaradi katerih šolskih (študijskih) obveznosti otrok ni mogel redno izpolnjevati, ker je bilo njihovo izpolnjevanje iz utemeljenih razlogov oteženo ali celo onemogočeno (npr. bolezen, lahko tudi športna udeležba in treningi za nastope npr. pri izjemno pomembnih tekmovanjih, zaposlitev zaradi pridobivanja denarnih sredstev za preživljanje in šolanje5 in podobno), zato je treba te posebne (izjemne) okoliščine skrbno (vsestransko) oceniti, s tem, da se upošteva tudi dotedanja vloga staršev pri izvajanju teh aktivnosti otroka. Ali povedano drugače; tehtati je treba med primarno obveznostjo polnoletnega otroka, da izpolnjuje šolske (študijske) obveznosti zaradi pridobitve izobrazbe, da si zagotovi lasten vir preživljanja in na drugi strani (izjemne) okoliščine, ki otroka omejujejo pri izpolnjevanju šolskih (študijskih) obveznosti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zmotno materialnopravno ugotovilo obstoj izjemnih okoliščin, zato je zmotno uporabilo materialno pravo iz drugega odstavka 123. člena ZZZDR.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinskih dokazov izhaja, da se je tožnik v študijskem letu 2016/2017 vpisal na EŠ. Tožnik je študent prvega letnika, vrsto let pa tudi trenira namizni tenis6. Na podlagi sklepa EŠ z dne 27. 10. 20167 je bil tožniku dodeljen status športnika za študijsko leto 2016/2017 in pravica do 50 % zmanjšanja prisotnosti na vajah. V sklepu EŠ je bilo še določeno, da se mora tožnik za opravljanje ostalih študijskih obveznosti dogovarjati s posameznimi profesorji8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik do izdaje sodbe ni opravil nobene študijske obveznosti9. Toženec je že v odgovoru na tožbo zatrjeval10, da tožnik ne izpolnjuje študijskih obveznosti, ker se je vpisal na EŠ zgolj fiktivno. Tožnik se od 3. 12. 2016 ni več udeleževal tekmovanj, ker je bil izključen iz NTK, pa vendar od začetka študijskega leta11 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni izpolnil nobene študijske obveznosti. Tožnik ni bil prisoten na nobeni laboratorijski ali seminarski vaji, ni se udeležil nobenega predavanja, čeprav bi moral opraviti 50 % teh študijskih obveznosti. Tožnik se je posvetoval s svetovalkama na srednji šoli in s svetovalko S. K. iz EŠ, ki mu je pojasnila, da lahko v primeru, če ne bi uspel opraviti vseh obveznosti, nekatere opravlja v naslednjem letniku oziroma letnik tudi ponavlja, vendar tožnik v postopku ni zatrjeval, še manj pa dokazal, da se je v zvezi z opravljanjem (konkretnih) študijskih obveznosti dogovarjal s posameznimi predavatelji, kot je to določeno v sklepu EŠ. Tožnik je v postopku zatrjeval, da bo imel v začetku aprila športne priprave v tujini, nesporno je, da se aktivno ukvarja z namiznim tenisom12, vendar to niso posebne (izjemne) in zato opravičljive okoliščine, da ni izpolnjeval (nobenih) študijskih obveznosti v okviru prilagojenega študijskega programa, kot mu je to sicer omogočal sklep EŠ. Tožnik tudi ni predlagal, da EŠ spremeni sklep oziroma, da je po izdaji sklepa EŠ prišlo do nepričakovanih dodatnih športnih aktivnosti, zaradi katerih ni mogel izpolniti nobene študijske obveznosti. Prav nasprotno, obseg športnih obveznosti tožnika se je po izdaji sklepa EŠ zmanjšal, ker od decembra 2016 ni mogel več sodelovati na tekmovanjih. Prisotnost na vajah (50 %) je bila zato del tožnikove študijske obveznosti. To potrjuje tudi dopis EŠ z dne 13. 3. 201713, v katerem se izpostavlja, da ima tožnik pravico do zmanjšanja prisotnosti na vajah (le) za 50 %, s tem, da mora opraviti vse ostale obveznosti (seminarske naloge, projektne naloge, izdelke itd.) ter da se s predavanji in vajami zaključi 31. 3. 2017. Tožnik do izdaje sodbe sodišča prve stopnje (27. 3. 2017) ni opravil nobene študijske obveznosti, zato so nerealna njegova pričakovanja, da bi te obveznosti lahko opravil kasneje oziroma za ta dejstva ni predložil nobenih dokazov14.

9. Drugi dokazi le dodatno potrjujejo trditve toženca, da tožnik z vpisom na EŠ ni imel namena, da bi se redno šolal. Tožnik izpoveduje, da ni zaprosil za štipendijo, ki jo je sicer imel v srednji šoli, iz razloga, ker si ne more privoščiti vračanja, če ne bo izdelal prvega letnika. Tožnik tudi ni znal pojasniti, katero smer študija je izbral, neprepričljivo je izpovedoval kje bo opravljal obvezno prakso, v (mesečnih) stroških preživljanja pa ni navedel izdatkov, ki so povezani s študijem (npr. študijska literatura, študijski pripomočki).

10. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da študijskih obveznosti ni mogel izpolnjevati, tokrat iz razloga, ker je moral poiskati študentsko delo, da je pridobil denarna sredstva za preživljanje, kar mu je onemogočilo, da bi opravljal izpite. Ne pojasni pa razlogov, zaradi katerih pred pričetkom študentskega dela ni izpolnil nobene študijske obveznosti, na katere opozarja tudi ravnateljica EŠ v dopisu z dne 13. 3. 2017, ki so obvezni del študijskega programa, ob tem, da je bil vseskozi športno aktiven. Tožnik zatrjuje in prilaga dokaze, da je po izdaji sodbe sodeloval 7. 5. 2017 na 3. OT prvenstvu Republike Slovenije za člane, da bo v novi sezoni nastopal za drug klub, da bo sodeloval v prvi slovenski namiznoteniški ligi za člane, vse te okoliščine pa ne potrjujejo obstoja posebnih (opravičljivih) okoliščin, zaradi katerih tožnik ni izpolnjeval študijskih obveznosti. Nenazadnje igranje na turnirjih, v prvi ligi in dvakrat dnevni treningi niso tisti razlogi, zaradi katerih tožnik ne bi mogel izpolnjevati študijskih obveznosti po prilagojenem študijskem programu.

11. Pritožba je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) spremenilo tako, da je tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, IV. točko izreka sodbe pa je spremenilo tako, da je tožniku naložilo, da povrne tožencu stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče je še odločilo, da mora tožnik povrniti tožencu tudi pritožbene stroške.

12. Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo kot potrebne naslednje stroške: za odgovor na tožbo 160 točk (73,44 EUR), za prvo pripravljalno vlogo 160 točk (73,44 EUR), za zastopanje na naroku 27. 2. 2017 40 točk (18,36 EUR), za urnino 50 točk (22,95 EUR), za odsotnost iz pisarne 40 točk (18,36 EUR), za kilometrino 18,50 EUR, za zastopanje na naroku 27. 3. 2017 160 točk (73,44 EUR), za trajanje naroka 200 točk (91,80 EUR), za odsotnost iz pisarne 40 točk (18,36 EUR), za kilometrino 18,50 EUR, za materialne stroške 17,00 EUR, za DDV 97,74 EUR, skupaj 541,86 EUR. Tožencu so bili priznani tudi stroški za sestavo pritožbe 200 točk (91,80 EUR), za materialne stroške 1,83 EUR, za DDV 20,59 EUR in za takso za pritožbo 22,50 EUR, skupaj 136,72 EUR. Ostali priglašeni stroški (npr. druga pripravljalna vloga) niso bili potrebni oziroma niso bili v skladu z Odvetniško tarifo15. Tožnik mora plačati tožencu vse priznane pravdne stroške v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

-------------------------------
1 Višja ekonomska šola; v nadaljevanju EŠ.
2 Podrobneje glede plačila zapadlih in bodočih obrokov glej II. točko izreka sodbe.
3 V nadaljevanju NTK.
4 Utemeljeno je kot nepotrebne zavrnilo dokazne predloge toženca za zaslišanje prič.
5 Kot to zatrjuje tožnik v odgovoru na pritožbo, kar pa glede na okoliščine primera, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, v konkretnem primeru ni utemeljen razlog.
6 Tožnik v zvezi z njegovo športno kariero ne izpostavlja vloge toženca.
7 V nadaljevanju sklep EŠ.
8 Glej prilogo A17.
9 Teh ugotovitev tožnik v odgovoru na pritožbo z dne 26. 6. 2017 ne izpodbija in tudi ne navaja, da bi morda po izdaji sodbe izpolnil katero izmed študijskih obveznosti.
10 Ki je bila vložena 20. 12. 2016.
11 In tudi ne od prejema odgovora na tožbo.
12 Treninge ima dvakrat dnevno.
13 Priloga B28.
14 Tudi ne v odgovoru na pritožbo.
15 Podrobneje glej obračune pritožbenega sodišča na stroškovnikih toženca na str. 58 in 84 sodnega spisa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 123, 123/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMDUw