VSL Sklep II Cp 1098/2017

Jedro

Ker se je sodišče pri oceni vrednosti nepremičnine naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca, glede katerega predlagatelja v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelja sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3. 11. 2016:

- odločilo, da se nepremičnina parc. št. 32/5, k.o. X (ID 000), ki je v solasti obeh predlagateljev ter nasprotnega udeleženca, razdruži tako, da pridobi vsak od predlagateljev 1/2 solastnega deleža nasprotnega udeleženca do 1/3 (tj. vsak 1/6), zaradi česar naj bi po razdružitvi solastni delež prvo predlagatelja na omenjeni nepremičnini znašal do 2/3, drugo predlagateljice pa do 1/3 (I. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan vsak od obeh predlagateljev v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa nasprotnemu udeležencu plačati znesek 30.916,67 EUR skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, in sicer od dneva pravnomočnosti sklepa dalje do plačila (II. točka izreka),

- odločilo, da ima nasprotni udeleženec na nepremičnini parc. št. 32/5, k.o. X, zastavno pravico za znesek 61.833,33 EUR skupaj z obrestmi, opredeljenimi v II. točki izreka, in sicer za čas, dokler mu predhodno omenjeni znesek ne bo plačan (III. točka izreka),

- ugotovilo, da so v postopku nastali skupni stroški v višini 2.084,32 EUR, ki jih je založila drugo predlagateljica, in odločilo, da sta ji dolžna v roku 15-ih dni od prejema sklepa ostala udeleženca povrniti sorazmerni del skupnih stroškov, in sicer prvo predlagatelj 1.042,16 EUR, nasprotni udeleženec pa 694,77 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožujeta predlagatelja, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da odločitev v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarjata, da v celoti sprejemata izvedeniško mnenje sodnega izvedenca A. B. Omenjata, kaj naj bi navedla na zadnji obravnavi dne 3. 11. 2016. Menita, da bi moralo sodišče prve stopnje od vrednosti, ki jo je ugotovil izvedenec B., odšteti znesek 10.000,00 EUR in ne, ko je zaradi neizdanega uporabnega dovoljenja odštelo znesek 8.000,00 EUR. Za 2.000,00 EUR je tako sodišče na tej osnovi preveč ocenilo vrednost nepremičnine, kar na vsakega od njiju znaša 1.000,00 EUR. Materialno pravo je zmotno uporabilo tudi zato, ker iz podatkov zemljiške knjige nesporno izhaja, da je pri deležu J. A. do 1/2 vknjižena pravica prepovedi odtujitve na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju opr. št. SV 308/14 z dne 20. 5. 2014. Izvedenec B. naj bi uporabil dve metodi, in sicer način tržnih primerjav in nabavno vrednosti način. Sama sta poudarila, da je le prvi način pravilen, pri čemer pojasnjujeta, kdaj pride v poštev druga metoda. Pri načinu tržnih primerjav je potrebno upoštevati vsa pravno odločilna dejstva, med katera sodi tudi vprašanje zasedenosti ali obremenjenosti stanovanja z vpisanimi pravicami določenih oseb.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru pojasnjuje, zakaj naj bi bila pritožba neutemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na 8. - 10. strani izpodbijanega sklepa, sklicujoč se na ugotovitve v postopku angažiranega sodnega izvedenca gradbene stroke A. B., prepričljivo obrazložilo, zakaj je manjvrednost predmetne nepremičnine (kot posledice neizdaje uporabnega dovoljenja za livarno) ocenilo na 8.000,00 EUR. Ker se je torej v tem oziru naslonilo na ugotovitve sodnega izvedenca,¹ glede katerega v pritožbi izrecno izpostavljata, da v celoti sprejemata njegovo mnenje, predlagatelja posledično pomisleka v pravilnost izpodbijanega zaključka ne vzbudita.²

6. Izvedenec B. je ob zaslišanju na naroku dne 29. 6. 2016 prav tako prepričljivo pojasnil, zakaj je oceno vrednosti nepremičnine podal tako ob upoštevanju nabavno vrednostnega načina kot tudi načina tržnih primerjav. To njegovo ustno podano pojasnilo je (na 7. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa) izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, hkrati pa tudi okoliščino, da nanj (torej na pojasnilo) nihče od udeležencev pripomb ni imel. Upoštevaje omenjeno kot tudi dejstvo, da so razlogi, ki jih pritožba podaja zoper primernost nabavno-vrednostnega načina v konkretni zadevi, presplošni, predlagatelja v pravilnost svojih trditev ne prepričata. Njuno izpostavljanje, da bi bilo potrebno pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine upoštevati tudi dejstvo, da je pri solastninskem deležu prvo predlagatelja vknjižena prepoved odtujitve, pa prvenstveno predstavlja (nedopustno) pritožbeno novoto³ (prvi odstavek 337. člena ZPP⁴ v zvezi 37. členom ZNP⁵). Omenjene okoliščine namreč v postopku na prvi stopnji nista (ustrezno) izpostavljala.

7. Ker pritožbenim razlogom ni moč slediti in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo predlagatelja sama trpita svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Ki je pojasnil, da naj bi zaradi navedene okoliščine manjvrednost stavbe znašala med 5.000,00 in 10.000,00 EUR, vendar bližje 10.000,00 EUR (glej izvedenčevo pojasnilo dano ob zaslišanju na naroku dne 29. 6. 2016 kot tudi njegovo pisno dopolnitev izvida in mnenja z dne 6. 10. 2016, na katero predlagatelja - kot sta to navedla na naroku dne 3. 11. 2016 - pripomb nista imela). Ocena sodišča prve stopnje pa v celoti ustreza tem okvirom.
² Ta ugotovitev velja tudi za pritožbeno omenjanje, kaj naj bi predlagatelja navedla na zadnji obravnavi dne 3. 11. 2016.
³ Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁵ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Datum zadnje spremembe:

20.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 934/2018
• VSL Sklep I Cp 1309/2021
• VSM sodba I Cp 1753/2005