VSL Sodba I Cp 804/2017

Jedro

Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (njenemu zakonitemu zastopniku, pooblaščencu, priči ali izvedencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba, ki se na takšne razloge sklicuje, pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

Neobstoječih oziroma premalo konkretnih (in zato neupoštevnih) trditev ne more nadomestiti izvedba (vsebina) dokaza.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 22. 9. 2016 odločilo:

- da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 168025/2013 z dne 28. 10. 2013 v veljavi za glavnico v znesku 205.942,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2013 dalje do plačila ter za izvršilne stroške v znesku 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2013 do plačila (I. točka izreka),

- da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 168025/2013 z dne 28. 10. 2013 razveljavi za zamudne obresti od glavnice 205.942,64 EUR za čas od 19. 7. 2013 do 26. 7. 2013 in da se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka),

- da je dolžan toženec tožnici v roku 15-ih dni po prejemu sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 7.598,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani COVL VL 168025/2013 z dne 28. 10. 2013 v celoti razveljavi in da predlog za izvršbo zavrne, oziroma podrejeno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da bi ga moralo sodišče zaslišati, saj gre za pomemben dokazni predlog, ki je bil zgolj zaradi časovne komponente zavrnjen. S takšno zavrnitvijo so bile kršene njegove procesne pravice. Njegov pooblaščenec je na naroku dne 22. 9. 2016 izrecno navajal, da bo lahko toženec ob zaslišanju izpovedal o samem plačevanju ter ustnem dogovarjanju o dinamiki plačevanja s tožnico. Prav tako je pojasnil, da je bil toženec zaradi hude bolezni v času naroka nesposoben za pričanje. Sodišče dokaznega predloga z njegovim zaslišanjem ni zavrnilo, temveč je samovoljno presodilo, da to ni mogoče, saj naj bi bil toženec trajno nesposoben za zaslišanje, česar nobena od pravdnih strank v postopku nikoli ni navajala. To je sodišče storilo kljub dejstvu, da je njegov pooblaščenec predlagal, da se narok preloži in da se toženca zasliši, ko si vsaj malo zdravstveno opomore. S tem je tožencu kršilo pravico do obrambe kot tudi kontradiktornost postopka. Zagrešena naj bi bila bistvena kršitev pravdnega postopka, kar je privedlo do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledične nezakonitosti ter nepravilnosti sodbe v izpodbijanem delu. V kolikor bi sodišče ugodilo dokaznemu predlogu, bi se lahko prepričalo, da tožbeni zahteve v zahtevani višini ni utemeljen.

3. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je bil na poravnalni narok in narok za prvo glavno obravnavo dne 22. 9. 2016, na katerem bi se lahko izvedlo tudi njegovo zaslišanje, pravilno vabljen. Pritožba nasprotnega ne zatrjuje. V skladu z drugim odstavkom 115. člena ZPP¹ lahko sodišče zaradi zdravstvenih razlogov narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (njenemu zakonitemu zastopniku, pooblaščencu, priči ali izvedencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba, ki se na takšne razloge sklicuje, pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Toženec² tega ni storil.³ Takšnega potrebnega opravičila ne predstavlja ne ustno pojasnilo njegovega pooblaščenca na naroku dne 22. 9. 2016, ne izvid, ki ga je predložil predlogu (prošnji) za preložitev naroka razpisanega za dne 19. 5. 2016. Ta je bil izdan dne 19. 10. 2015^,4 torej več kot 11 mesecev pred datumom oprave naroka (dne 22. 9. 2016). Ker torej toženec svojega izostanka (kot je to pojasnjeno v okviru 4. točke obrazložitve izpodbijane sodbe) ni ustrezno opravičil, sodišče prve stopnje (zaradi njegovega zaslišanja) naroka ni bilo dolžno preložiti. To pa je za presojo pravilnosti postopanja sodišče prve stopnje tudi ključno. Upoštevaje navedeno so ostali razlogi, ki jih je glede vprašanja smotrnosti (in možnosti) izvedbe toženčevega zaslišanja podalo, za to presojo nebistveni in se to sodišče tudi ni opredeljevalo do pritožbenih očitkov, ki so bili zoper njih podani.

6. Kot je nadalje v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno izpostavilo (pojasnilo) že sodišče prve stopnje, so bili toženčevi ugovori zoper višino tožbenega zahtevka tudi sicer (pre)splošni.⁵ Neobstoječih oziroma premalo konkretnih (in zato neupoštevnih) trditev ne more nadomestiti izvedba (vsebina) dokaza. Ker to v celoti velja tudi za zaslišanje pravdne stranke, toženec neustreznosti svoje trditvene podlage z lastnim zaslišanjem ne bi mogel (ne more) sanirati (nadomestiti). Nenazadnje je bilo tudi samo pojasnilo glede vsebine njegove morebitne izpovedbe, ki ga je na naroku dne 22. 9. 2016 podal njegov pooblaščenec,⁶ podobno presplošno.⁷ Tudi iz tega razloga toženčevo pritožbeno vztrajanje o potrebnosti (nujnosti) oprave njegovega zaslišanja ni prepričljivo.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo toženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Ki sicer ugotovitvam sodišča prve stopnje v zvezi s trajno nezmožnostjo za zaslišanje nasprotuje.
³ Izostale so že trditve, ki bi omogočale zaključek o nenadnosti in nepredvidljivosti bolezni v smislu 115. člena ZPP.
⁴ Glej prilogo B2.
⁵ Kljub temu, da je tožnica, kot to v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotavlja sodišče prve stopnje (in pritožba tem ugotovitvam ne oporeka), dovolj natančno izkazala, katera plačila je prejela in kako jih je upoštevala, toženec konkretnih trditev o tem, kateri del dolga naj bi bil neutemeljeno vtoževan oziroma katera njegova plačila niso bila upoštevana, ni podal.
⁶ Podobno pa se sedaj navaja tudi v pritožbi.
⁷ Češ da naj bi toženec izpovedal o samem plačevanju ter o ustnem dogovarjanju plačevanja s tožnico in da bi se lahko sodišče prve stopnje na podlagi njegovega zaslišanja prepričalo, da tožbeni zahtevek v zahtevani višini ni utemeljen.

Datum zadnje spremembe:

19.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 822/2017
• VSL Sodba I Cp 2149/2017
• VSL sodba I Cp 2586/2014