VSL Sodba I Cpg 1239/2016

Jedro

Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna.

Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I) zavrnilo tožbeni zahtevek, da je drugo tožena stranka kot upravitelj prvo tožene stranke dolžna v stečajni postopek, ki se vodi nad prvo toženo stranko podati predlog za soglasje k prodajni pogodbi z dne 21. 1. 2015, ki sta jo sklenili tožeča stranka in prvo tožena stranka za nepremičnine s parc. št. 746/4, 747/1 in 754/2, vse k.o. x, (II) zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, da je prvo tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 26.026,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter (III) naložilo tožeči stranki, da mora toženima strankama v roku 15 dni povrniti 753,96 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku ali pa ugodi podrednemu tožbenemu zahtevku, oziroma, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je moralo presoditi o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke na podlagi naslednjih pravno relevantnih dejstev:

- 6. 8. 2014 Sodišče v stečajnem postopku nad prvo toženo stranko objavi razpis javne dražbe za prodajo nepremičnin v njeni lasti.

- 7. 10. 2014 Tožeča stranka se na podlagi vplačane varščine v višini 26.026,78 EUR udeleži javne dražbe in na dražbi uspe.

- 14. 10. 2014 Upravitelj tožeči stranki pošlje v predogled pogodbo o prodaji nepremičnin, nad katero je imela tožeča stranka več pripomb. Pogodba je ob več popravkih podpisana 21. 1. 2015 (A33).

- 10. 2. 2015 Upravitelj na sodišče poda predlog za pridobitev soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Po večkrat, s strani Višjega sodišča razveljavljenih sklepih stečajnega sodišča o podanem soglasju, je nazadnje stečajni upravitelj dne 4. 11. 2015 (A36) predlog umaknil.

- Stečajno sodišče je s sklepom z dne 9. 11. 2015 postopek s predlogom za izdajo soglasja ustavilo (tožeča stranka je sklepu ugovarjala, vendar je bil ugovor zavržen, ker ni stranka stečajnega postopka in nima procesne legitimacije).

- 27. 11. 2015 Tožeča stranka vloži konkretno tožbo.

- 3. 12. 2015 Stečajno sodišče izda sklep o prodaji (A54), v katerem določi, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb. Višje sodišče je sklep razveljavilo in odločanje o ponovni prodaji nepremičnin vrnilo v nov postopek (A57). V sklepu je obrazložilo, da je edini zakonsko določen razvezni pogoj prodajne pogodbe v zvezi z nakupom nepremičnine samo ta, da sodišče pravnomočno zavrne izdajo soglasja k sklenitvi pogodbe. Odločanja o tem se ne more izogniti na način, da upravitelja pozove, da soglasje umakne.

- 12. 8. 2016 Stečajno sodišče zavrne soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 21. 1. 2015 (A58). Iz obrazložitve izhaja, da pogodba ni bila sklenjena v roku 3 delovnih dni po javni dražbi, kakor veleva šesti odstavek 334. člena ZFPPIPP ter da se je zaradi pripomb, ki jih je imel kupec na podani predlog prodajne pogodbe, rok plačila kupnine odložil za nerazumno dolgo obdobje. Pogajanja kupca z upraviteljem po končani javni dražbi, ki je bila izvedena v skladu z vnaprej predpisanimi in objavljenimi dražbenimi pravili, enakimi za vse potencialne kupce, pa so po koncu dražbe nedopustna in pomenijo zlorabo postopka prodaje v stečajnem postopku, saj nadaljnja pogajanja po zaključku javne dražbe omogočajo kupcu odlog plačila kupnine in se ga na takšen način postavi v privilegiran položaj nasproti ostalim dražiteljem, ki bi se dražbe udeležili, v kolikor bi vedeli, da so pogoji navedeni v dražbenih pravilih, fleksibilni. Zaradi zamika pri podpisu pogodbe, ki bi sicer morala biti podpisana že 10. 10. 2014, je prišlo tudi do prekoračitve roka iz 339. člena ZFPPIPP, ki določa, da rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev od sklenitve prodajne pogodbe in ni mogoče govoriti o tem, da je vsebina pogodbe skladna z ZFPPIPP. Kupnina bi morala biti plačana 10. 12. 2014 (v razpisnih pogojih javne dražbe je določeno v 60 dneh od sklenitve), prodajna pogodba pa tega dne še sploh ni bila podpisana. Sodišče je zato ocenilo, da pogodba predstavlja izigravanje pravil prodaje, zavlačevanje stečajnega postopka in diskriminacijo morebitnih preostalih kupcev premoženja stečajnega dolžnika in je soglasje zavrnilo (Višje sodišče je 11. 10. 2016 sklep potrdilo in je o soglasju sedaj pravnomočno odločeno).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje med strankami ni sporno. Tožeča in tožena stranka se strinjata, da ponovni predlog za izdajo soglasja, po upraviteljevi pisni izjavi, da umika svoj predlog za soglasje, ni bil podan. Kot sporno se je pojavljalo vprašanje, kako tolmačiti upraviteljev umik soglasja, ki je brez pravne podlage in kako nadaljnje procesno dejanje stečajnega sodišča glede ustavitve postopka.

Glede primarnega zahtevka

7. Materialnopravno izhodišče obravnavane zadeve predstavlja določba 341. člena ZFPPIPP, ki šteje, da je prodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje. Sodišče o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe odloči na predlog upravitelja in da soglasje, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in na podlagi soglasja upniškega odbora, če je to potrebno.

8. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prvostopenjsko sodišče s tem, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo, pritožniku odvzelo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Dejansko stanje se je od vložitve tožbe do izdaje sodbe bistveno spremenilo. Stečajno sodišče je sicer res materialno pravno zmotno izdalo sklep o ustavitvi postopka z dne 9. 11. 2015, vendar pa je slednjo napako saniralo z izdajo sklepa o zavrnitvi soglasja z dne 12. 8. 2016. Z izdajo slednjega sklepa je tožeča stranka pridobila pravico do pravnega sredstva (344. člen ZFPPIPP). Višje sodišče je pritožbo tožeče stranke obravnavalo in jo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o tem je sedaj pravnomočna in v tem postopku do drugačne (ugodnejše) odločitve ni mogoče priti¹. Zakaj je sodišče zavrnilo predlog za izdajo soglasja k prodajni pogodbi in kdo je odgovoren za neuspelo sklenitev prodajne pogodbe, ni predmet tega postopka, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

9. Pritožbene navedbe, da upravitelj ni podal novega predloga, čeprav ga je k temu ravnanju vezalo navodilo višjega sodišča, niso resnične. Stečajni upravitelj je tako s strani višjega sodišča kot prvostopenjskega stečajnega sodišča prejel navodilo naj poda nov predlog prodaje predmetnega premoženja in ne, da mora podati nov predlog za izdajo soglasja.

10. Stečajno sodišče je z izdajo sklepa o zavrnitvi soglasja štelo, da je predlog za izdajo soglasja, ki ga je upravitelj na sodišče naslovil dne 10. 2. 2015, še vedno podan, kljub temu, da je zaradi umika predloga za izdajo soglasja, sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka v zvezi s tem predlogom. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, bi vsakršno drugačno ravnanje stečajnega sodišča predstavljalo ravnanje v nasprotju s trenutno veljavnimi predpisi. Ko stečajno sodišče prejme predlog stečajnega upravitelja za izdajo soglasja, lahko soglasje poda ali pa soglasje zavrne. O ustavitvi postopka ZFPPIPP ne govori, zato so takšna ravnanja nerelevantna. Ponovnega predloga ni potrebno vložiti, zato je pritožbeni očitek, da je stečajno sodišče z izdajo sklepa o zavrnitvi soglasja odločalo o nečemu, česar dejansko sploh ni, neutemeljen.

11. Pravilnost zavrnitve tožbenega zahtevka je podprta z 98. členom ZFPPIPP in odločitev pritožbenega sodišča bi ostala enaka, četudi opazka glede preuranjenosti v sodbo ne bi bila vključena. Sodišče prve stopnje je zgolj hipotetično predstavilo situacijo, da če bi pravdno sodišče lahko naložilo upravitelju opravo procesnega dejanja, bi bilo potrebno najprej ugotoviti ali obstaja upraviteljev predlog za soglasje ali ne. Ker je utemeljitev prvostopenjskega sodišča glede preuranjenosti nebistvena, se sodišče druge stopnje ni dolžno opredeljevati do v tej smeri postavljenih pritožbenih očitkov. Bistveni razlogi za zavrnitev primernega zahteva so navedeni v 6. točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče z njim v celoti soglaša.

Glede podrednega zahtevka

12. Sodišče prve stopnje je prepričljivo navedlo razloge, zakaj verjame, da izročen denarni znesek v višini 26.026,78 EUR predstavlja varščino in ne kot napačno trdi pritožnik, aro. V izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na obrazložitev v sodbi. Hkrati pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru do sklenitve pogodbe, ki je zahtevana v šestem odstavku 333. člena ZFPPIPP, da se varščina sploh lahko šteje kot ara, ni prišlo. Ker ni bilo podanega soglasja k prodajni pogodbi, je med strankami prišlo samo do podpisa pogodbe oz. do pogojne sklenitve prodajne pogodbe. Z zavrnitvijo soglasja je nastopil razvezni pogoj. Pogodba torej ni bila sklenjena v skladu z vsemi predpostavkami, ki jih veleva ZFPPIPP, zato se vplačana varščina ne šteje kot ara in je sklicevanje na 65. člen OZ neutemeljeno. Odškodninske odgovornosti tožeča stranka ni uveljavljala oziroma na prvi stopnji ni postavila nobenih trditev v tej smeri. S sklicevanjem nanjo v pritožbi pa je prepozna, saj ni pojasnil, da teh navedb brez svoje krivde ni podala pravočasno (337. člen ZPP).

13. Napačno trdi pritožba, da je sodišče z ugotovitvijo, da tožeča stranka v času izdaje sodbe še ni bila upravičena do vračila varščine, prišla v nasprotje s trditvami in ravnanji toženke. Nesporno je, da je tožena stranka po izdaji sklepa o ustavitvi postopka, tožeči stranki vrnila varščino. S samo izročitvijo varščine, tožeča stranka upravičenja ni pridobila, ampak ga je pridobila šele s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi soglasja k prodaji, to pa je bilo 11. 10. 2016. Tako je sodišče prve stopnje pravilno podalo svojo obrazložitev.

14. Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP).

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pritožnik sam predlaga naj sodišče vpogleda v stanje stečajnega postopka in glede na to, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave, jih sodišče druge stopnje sprejme (prvi odstavek 337. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 82/2017
• VSL Sklep Cst 329/2023
• VSL sklep Cst 79/2011