VSL Sklep I Cp 249/2017

Jedro

Pritožba vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje (na mesto izvedenca geodetske stroke, ki ga je angažiralo) v postopku postaviti izvedenca urbanistične stroke, česar pa konkretno (in prepričljivo) ne pojasni. Še bolj pomembno je, da ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile za odločitev v predmetni zadevi relevantne ugotovitve izvedenca A. (samo zato ker ni izvedenec urbanistične stroke) napačne. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet postopka, kot je konkretni, prvenstveno identifikacija (ugotavljanje) v (preteklih) aktih/dokumentaciji opredeljenih zemljišč v naravi. To pa je ključni (načelni) razlog, zaradi katerega je lahko (ob hkratnem navajanju njegovih izkušenj) izrazilo prepričanje, da je postavljeni izvedenec strokovno usposobljen za izdajo mnenja v tej zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Sedmi nasprotni udeleženec in predlagateljica sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 28. 10. 2016:

- ugotovilo, da sta parceli s številkama 28/11 in 28/9, obe k.o. X , pripadajoče zemljišče stavbe z ident. št. 302, stoječi na parceli s številko *789, k.o. X , na naslovu Ulica ..., in da sta kot taki splošni skupni del te stavbe (I. točka izreka),

- odločilo, da udeleženci sami krijejo stroške postopka (II. točka izreka) ter da se sklep v zemljiški knjigi po uradni dolžnost izvede v vrstnem redu zaznambe postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje sedmi nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da odločbo v celoti razveljavi in zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (s stroškovno posledico). Pritožnik, ki se sklicuje na prvi stavek četrtega odstavka 7. člena ZVEtL, poudarja, da glede zemljišča, ki ga je sodišče določilo kot pripadajoče zemljišče k stavbi z ID številko 302 (na katerem se v naravi nahaja svetlobni jašek), ni izpolnjen noben od navedenih zakonskih pogojev. Zemljišče, na katerem se nahaja svetlobni jašek, ne more po nobeni definiciji služiti neposredni redni rabi stavbe, ni funkcionalno zemljišče in ne more predstavljati pripadajočega zemljišča k stavbi. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj predmetno zemljišče (svetlobni jašek) ne služi ne neposredni rabi stavbe kot celote niti neposredni rabi nekaterih kletnih prostorov. Sporni jašek ne spada v nobeno od kategorij, predvidenih v četrtem odstavku 7. člena ZVEtL. Posledično naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Slednje materialno-pravnega pojma "neposredna raba stavbe" sploh ni vsebinsko napolnilo. Sam naj bi tekom postopka večkrat ugovarjal, da sodišče ni postavilo sodnega izvedenca ustrezne stroke. Postavilo je sodnega izvedenca geodetske stroke, čeprav je bila v postopku zahtevana specializacija in strokovno znanje izvedenca urbanista. Zaključek sodišča, da je stališče nasprotnega udeleženca, da izvedenec nima dovolj strokovnega znanja, ni utemeljeno. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj postavljeni izvedenec ne more biti pristojen za podajo mnenja. Za uporabo prvega odstavka četrtega odstavka 7. člena ZVEtL bi bilo potrebno upoštevati urbanistični vidik konkretne lokacije. Zato bi moralo sodišče pritegniti izvedenca urbanistične stroke, ki bi moral pojasniti okoliščine, na podlagi katerih bi lahko presojalo, kaj (če sploh) je bilo glede na urbanistično zasnovo gradnje namenjeno redni stavbe in kaj ne. Zgolj "prepričanje" sodišča o tem, da je izvedenec geodet dovolj strokovno usposobljen za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi iz razloga, ker naj bi imel "obsežne izkušnje prav s področja ugotavljanja pripadajočih zemljišč in sodeluje v več tovrstnih nepravdnih postopkih", ni sprejemljivo in ne more biti relevantno. Sodišče je namreč tisto, ki je dolžno postaviti izvedenca ustrezne stroke ravno iz razloga, ker samo nima ustreznega znanja iz zahtevanih področij (v tem primeru s področja urbanizma). Poudarja, da sklicevanje sodišča na judikat II Cp 1067/2015 ni utemeljeno in pojasnjuje, zakaj (omenja tudi predzadnji stavek 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sam izpostavlja odločbo I Cp 2479/2014 oziroma stališče, ki je bilo v njej zavzeto (omenja tudi, na kateri članek naj bi se v opombi 8 v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje). Sodišče naj bi tudi zapisalo, da je primarna naloga izvedenca geodeta evidentiranje nepremičnin. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je sama s seboj v nasprotju. Sodišče je izvedencu geodetu postavilo vprašanje pravne in ne dejanske narave (pritožba navaja, kakšni vprašanji naj bi sodišče zastavilo izvedencu). Da je slednje odločitev o pravnih vprašanjih dejansko prepustilo izvedencu geodetu, izhaja neposredno iz navedb izvedenca v izvedenskem mnenju, ki jih je nato sodišče skoraj dobesedno povzemalo v izpodbijanem sklepu brez kakršnekoli dokazne ocene. V nadaljevanju pritožba omenja, za katere ugotovitve naj bi šlo. Zato je bil dejansko izvedenec tisti, ki je določil tako domnevno pripadajoče zemljišče. Predlagateljica ni pojasnila bistvenih okoliščin, ki bi bile lahko podlaga za določitev pripadajočega zemljišča. Spisna dokumentacija ne napotuje na zaključek, da je bilo zemljišče, na katerem se sicer nahaja svetlobni jašek, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Nasprotno stališče sodišča je napačno, neizkazano ter neobrazloženo (podana naj bi bila kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožnik navaja, kaj naj bi izvedenec zapisal na strani 30 in 32 svojega mnenja. Dokumenti, ki jih je v nadaljevanju izpostavil, njegovih zaključkov niti zaključkov sodišča ne potrjujejo, prav tako nanje ni moč uporabiti prvega stavka četrtega odstavka 7. člena ZVEtL. V nadaljevanju pritožba omenja, katerih enajst dokumentov naj bi to bilo, in pojasnjuje, zakaj niso ustrezni. Izvedenec teh dokumentov ni niti komentiral in so očitno brezpredmetni. Sodišče je ob sklicevanju na prvi stavek četrtega odstavka 7. člena ZVEtL očitno izpustilo bistvene razloge, in sicer iz katerega prostorskega akta ali upravnega dovoljenja (na podlagi katerih je bila stavba zgrajena) izhaja, da je bilo sporno zemljišče (vključno z navedbo njegove parcelne številke in kvadrature) načrtovano ali določeno oziroma v katerih drugih upravnih aktih je bilo določeno takšno zemljišče in na podlagi česa zaključuje, da bi bilo takšno zemljišče namenjeno redni rabi stavbe. Ker na to vprašanje ni odgovorilo, je izvotlilo pravico do izjave in pritožbe nasprotnega udeleženca. V nadaljevanju pojasnjuje, kaj naj bi izhajalo iz spisovne dokumentacije. Če je bil izvedenec mnenja, da iz prereza južne fasade objekta "F" razviden svetlobni jašek, kot je v naravi danes, bi moral tudi pojasniti, iz katerega upravnega akta izrecno izhaja, da se bo ta jašek gradil na zemljiščih, ki jih je sodišče določilo kot pripadajoče zemljišče k stavbi. Omenja vsebino odločbe Oddelka za gradbene in komunalne zadeve z dne 11. 11. 1968. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, zakaj naj bi bila odločba Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center št. 08/2-T-6/2 z dne 20. 11. 1961 brezpredmetna. Ker je sodišče navajalo, da naj bi sedanje zemljišče *789 na podlagi elaborata IDPOS 3273 nastalo iz več delov parcel, in sicer večinsko iz parcele 197, delno pa iz parcel št. 175 in *41/3, v manjšem delu iz parcele št. 41/1 in malenkost iz parcele št. *40, to kvečjemu pomeni, da je bilo dejansko stanje že usklajeno. Pritožnik pojasnjuje, da naj bi bila tehnična dokumentacija, na katero se sklicujeta sodišče in izvedenec, nerelevantna, saj je ZVEtL ne omenja. Zaključek sodišča, da je že na podlagi gradbenega dovoljenja svetlobni jašek namenjen neposredni rabi stavbe, je zmoten in protispisen. Napačna je tudi odločitev sodišča, da se mu z drugimi kriteriji iz četrtega odstavka 7. člena ZVEtL ni bilo potrebno ugotavljati. Sodišče pretekle "redne rabe" posameznih kletnih prostorov v stavbi sploh ni ugotavljalo. Tudi sicer ne drži ugotovitev sodišča, da je stanje v naravi identično od izgradnje dalje, saj je samo ugotovilo, da je eno od kletnih oken zazidano, predlagateljica pa je pojasnila, da se je zazidava izvršila iz estetskih razlogov, ki jim je bila dana prednost pred domnevno funkcionalnostjo. Sodišče bi moralo uporabiti tudi standarde oziroma okoliščine v času gradnje objekta in ne zgolj aktualno rabo posameznih kletnih delov stavbe. Izvedenec ni ugotovil urbanističnih standardov v času gradnje objekta v navedenem prostorskem območju. Pritožnik nasprotuje določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z njegovimi navedbami, da bi bil enak namen dosežen tudi brez odmika od oken kot tudi z bistveno manjšim odmikom od oken. Ker se do tega ni opredelilo, mu je bila kršena pravica do izjave. Sodišče ni presojalo izvedenčeve navedbe, da je svetlobni jašek ovira v notranjem dvorišču in bi bilo tehnično mogoče zadevo urediti tudi drugače. To, da je mogoče naravno svetlobo omogočiti na drug način (torej brez svetlobnega jaška), se izključuje s pojmom pripadajočega zemljišča, ki je namenjeno redni rabi stavbe. Navedbe, da pravica uporabe parcel št. 28/11 in 28/9 tudi po tranzicijskih pravilih ni mogla preiti iz enega subjekta na drugega, saj naj bi svetlobni jašek služil le stavbi z ID številko 302, so nerazumljive, ker svetlobni jašek ne služi redni rabi stavbe. Sodišče je brez spisne podlage in neargumentirano zaključilo, da pravni prednik nasprotnega udeleženca, družba T. d.o.o., ob pridobiti solastninske pravice na parceli št. 28/9 ni bil v dobri veri. Pritožnik pojasnjuje, zakaj temu ni tako. Ker je bil nepravdni postopek izveden izključno v interesu predlagateljice, bi morala slednja trpeti vse stroške postopka.

3. Predlagateljica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.¹

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je to v izpodbijanem sklepu konkretno, argumentirano in prepričljivo pojasnilo sodišče prve stopnje, so glede obeh predmetnih parcel² izpolnjeni vsi potrebni zakonski pogoji (glej 30. v zvezi s 7. členom ZVEtL³), ki omogočajo zaključek, da predstavljata pripadajoče zemljišče stavbe z ident. št. 302 (v nadaljevanju: stavba).⁴ Kljub temu, da je⁵ spričo ugotovitve, da je moč omenjeni zaključek narediti že na podlagi upravnih listin (aktov), pravilno poudarilo, da se zato z ostalimi (podredno predvidenimi) kriteriji iz četrtega odstavka 7. člena ZVEtL ni potrebno ukvarjati,⁶ pa je (vseeno) v nadaljevanju iste točke (na kratko a jasno) obrazložilo, zakaj naj bi bil (očitno) izpolnjen (tudi) kriterij pretekle redne rabe.⁷ Na pravilnost teh razlogov oziroma povezanost med svetlobnim jaškom in stavbo nenazadnje kažejo že same fotografije iz (izvedenskega) mnenja, ki ga je v tem postopku (dne 11. 2. 2013) izdelal sodni izvedenec geodetske stroke mag. A. A. (v nadaljevanju: izvedeniško mnenje). Tretji odstavek 7. člena ZVEtL v zvezi s pripadajočim zemljiščem omenja "zgolj", da je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe.⁸ Za (dodaten) pogoj ne postavlja ne, da naj bi šlo pri tem za bistven prostor stavbe (brez katerega ta ne bi mogla obstajati), niti da naj bi bilo takšno zemljišče (v enaki meri) namenjeno prav vsem njenim delom.⁹ Kakšna je (bila) njegova (pretekla) raba/funkcija, povezana s stavbo predlagateljice, je ustrezno pojasnil že izvedenec A. Na drugi strani okoliščina, da ZVEtL v okviru 1. točke četrtega odstavka 7. člena ne omenja svetlobnega jaška, ni bistvena, saj je iz same njene dikcije (ki se zaključi z "in podobno") razvidno, da so v njej (po svoji naravi zelo različne) kategorije opredeljene (naštete) zgolj primeroma. Z ozirom na predhodno navedeno enaka ugotovitev velja glede okoliščine, ali je raba predmetne stavbe brez svetlobnega jaška mogoča (ali ne). Tudi v tem oziru je že sodišče prve stopnje (v 14. točki obrazložitve) pravilno poudarilo, da vprašanje njegove ekonomičnosti in smotrnosti ne more biti predmet tega postopka. Zato je pritožbeno pojasnjevanje, da naj bi kletna okna svojo funkcijo (dostop svetlobe in prezračevanje) opravljala tudi brez svetlobnega jaška oziroma (podrejeno) z bistveno manjšim odmikom od oken, za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nebistveno. Ker gre za trditve, ki za odločitev v predmetni zadevi niso bistvene (relevantne), sodišče prve stopnje, s tem, ko se do njih ni izrecno¹⁰ opredelilo, pritožniku njegove pravice do izjave ni kršilo. Podobna ugotovitev velja tudi za pritožbeno izpostavljanje (s hkratnim očitkom, da je sodišče prve stopnje ni presojalo) izvedenčeve navedbe (podane na 33. strani njegovega mnenja), da naj bi bil svetlobni jašek ovira v notranjem dvorišču in da bi bilo moč zadevo tehnično urediti tudi drugače. V konkretnem postopku ne gre za iskanje odgovora na vprašanje, kako konkretno zemljišče smotrno urediti (uporabljati), ampak kdo je na njem na podlagi samega zakona oziroma ob upoštevanju v njem predvidenih (preteklih) pravnih dejstev pridobil lastninsko pravico. Ker med ta (za določitev pripadajočega zemljišča) relevantna pravna dejstva, okoliščina, ali bi bilo moč v konkretnem primeru naravno svetlobo omogočiti tudi na drug način (torej brez svetlobnega jaška¹¹), ne sodi, je neutemeljen tudi (pritožbeni) zaključek, da se le-ta s pojmom pripadajočega zemljišča izključuje.

6. Pritožba vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje (na mesto izvedenca geodetske stroke, ki ga je angažiralo) v postopku postaviti izvedenca urbanistične stroke, česar pa konkretno (in prepričljivo) ne pojasni. Še bolj pomembno je, da ne uspe pojasniti, zakaj naj bi bile za odločitev v predmetni zadevi relevantne ugotovitve izvedenca A. (samo zato ker ni izvedenec urbanistične stroke) napačne.¹² Tako povsem splošno (in posledično neprepričljivo) izzveni pritožbeno poudarjanje upoštevanja "urbanističnega vidika konkretne lokacije" oziroma "urbanistične zasnove gradnje". Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem (v 13. točki obrazložitve) pravilno pojasnilo,¹³ da je predmet postopka, kot je konkretni, prvenstveno identifikacija (ugotavljanje) v (preteklih) aktih/dokumentaciji opredeljenih zemljišč v naravi.¹⁴ To pa je ključni (načelni) razlog,¹⁵ zaradi katerega je lahko (ob hkratnem navajanju njegovih izkušenj) izrazilo prepričanje, da je postavljeni izvedenec strokovno usposobljen za izdajo mnenja v tej zadevi (čemur pritožba prav tako (neprepričljivo) oporeka). Pritožnik sicer pravilno pojasni, zakaj sodišča v postopkih postavljajo izvedence. To pa se ne izključuje z dejstvom, da so hkrati ne le pristojna,¹⁶ ampak tudi dolžna poskrbeti, da bo postavljen izvedenec, ki je za konkretno zadevo ("problem") strokovno dobro usposobljen. Seveda je tudi to svojo odločitev (presojo) sodišče dolžno argumentirano pojasniti, kar je v konkretnem primeru tudi storilo.¹⁷ Nenazadnje pritožba v prepričljivost teh razlogov relevantnega pomisleka ne vzbudi. Ker sodišče prve stopnje kot (osnovnega/ključnega) argumenta za svojo odločitev (o tem, da gre za pripadajoče zemljišče predlagateljičine stavbe) ne omenja (dolgotrajne) dejanske rabe etažnih lastnikov, ampak izpostavlja vsebino upravnih aktov, je pritožbeno sklicevanje na odločbo tukajšnjega sodišča I Cp 2479/2014 z dne 18. 3. 2015 (v kateri je bilo zavzeto stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v postopek pritegniti sodnega izvedenca urbanistične stroke)¹⁸ brezpredmetno.

7. Neprepričljiv je nadalje pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje s postavitvijo neustreznih vprašanj na izvedenca preneslo odločitev (to je določitev pripadajočega zemljišča). Vprašanja, ki jih je v sklepu z dne 7. 5. 2012 zastavilo izvedencu, so resda hkrati dejansko in pravno obarvana, čemur pa se z ozirom na naravo pravno relevantnih dejstev, zaradi ugotavljanja katerih je bil izvedenec postavljen, oziroma zakonsko dikcijo (ZVEtL)¹⁹ tudi ni bilo moč popolnoma izogniti.²⁰ Seveda pa ne drži, da naj bi samo zato sodišče prve stopnje odločitev o pravnih vprašanjih prepustilo izvedencu.²¹ Hkrati ne drži niti očitek (ki ga pritožba omenja kot dokaz za prej omenjeno trditev), da je sodišče prve stopnje izvedenčeve ugotovitve zgolj povzelo oziroma da glede njih dokazne ocene ni opravilo. Sodišče prve stopnje je namreč jasno²² navedlo, zakaj je sledilo izvedenčevemu mnenju (vključno z njegovo dopolnitvijo) kot takemu²³ oziroma njegovim²⁴ posameznim ugotovitvam (stališčem), na katere se v svoji obrazložitvi sklicuje (jih povzema). Kaj bi moralo v tem okviru še dodati, ni (po)jasn(jen)o. Pripadajoče zemljišče je zato na podlagi opravljene (argumentirane) dokazne ocene²⁵ in pravilne uporabe materialnega prava določilo sodišče prve stopnje in ne izvedenec, kot to neprepričljivo očita pritožba.

8. Presplošno in že zato neutemeljeno je nadalje pritožnikovo navajanje, da predlagateljica ni pojasnila bistvenih okoliščin, ki bi bile lahko podlaga za določitev pripadajočega zemljišča. Prav tako ni moč slediti njegovi trditvi,²⁶ da spisovna dokumentacija ne napotuje na zaključek, da je bilo zemljišče, na katerem se nahaja svetlobni jašek, načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče. Ker je sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa kot za odločitev v predmetni zadevi (določitve pripadajočega zemljišča) ključno izpostavilo spremembo gradbenega dovoljenja z dne 14. 6. 1971 oziroma (točneje) tehnično dokumentacijo F 33 (načrtov južne in vzhodne fasade²⁷), ki je omenjeni upravni odločbi (ki se nanjo sklicuje in je zato njen sestavni del²⁸) priložena, je pritožbeno opredeljevanje (analiza) ostalih dokumentov, ki jih izvedenec v svojem mnenju (30. - 32. stran) prav tako omenja, nebistveno,²⁹ pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje ob sklicevanju na četrti odstavek 7. člena ZVEtL izpustilo bistvene razloge, pa neutemeljen.³⁰ Z ozirom na to, da prav prvenstveno izvedenec kot ključno izpostavlja predhodno omenjeno spremembo gradbenega dovoljenja (oziroma pomen tehnične dokumentacije, ki je njen sestavni del), je potrebno njegovo omenjanje ostalih listin razumeti predvsem kot poskus širšega (celostnega) kronološko-vsebinskega prikaza na predlagateljičino stavbo vezane (lokacijske, gradbene in druge) dokumentacije.³¹ Na drugi strani je pritožbeno pojasnjevanje, kaj naj bi izhajalo iz spremembe gradbenega dovoljenja z dne 4. 6. 1971 (oziroma tehnične dokumentacije, ki je njen sestavni del), ne le v očitnem nasprotju z jasnimi zaključki izvedenca A.,³² ampak tudi sicer (nedopustno) novo³³ (prvi odstavek 337. člena ZPP³⁴ v zvezi 37. členom ZNP³⁵). Ni namreč razvidno, da bi pritožnik po prejemu izvedenskega mnenja v postopku na prvi stopnji podal takšne ugovore zoper izvedenčeve ugotovitve.³⁶ V katerem delu obrazložitve izpodbijanega sklepa naj bi sodišče prve stopnje (kot se to navaja v pritožbi) navedlo, da se s spremembo gradbenega dovoljenja z dne 14. 6. 1971 stanje vzpostavljeno z odločbo Oddelka za gradbene in komunalne zadeve (gradbenim dovoljenjem) z dne 11. 11. 1968³⁷ ni spreminjalo, ni razvidno. V 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa³⁸ je (le) glede spremembe gradbenega dovoljenja iz leta 1974 navedlo, da ni posegla v predviden svetlobni jašek. Neprepričljivo je tudi pritožbeno zatrjevanje, da naj bi bila tehnična dokumentacija F 33 (načrta južne in vzhodne fasade) nerelevantna iz razloga, ker je ZVEtL ne omenja. Že predhodno je bilo poudarjeno, da se sprememba gradbenega dovoljenja z dne 14. 6. 1971 nanjo sklicuje, kar (samo za sebe) kaže na to, da je ta njen sestavni del (torej del upravnega dovoljenja). Poleg tega je iz (v tem oziru relevantne) dikcije četrtega odstavka 7. člena ZVEtL "..., ali v drugih upravnih aktih, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče." razvidno, da so pred tem navedeni prostorski akti oziroma upravna dovoljenja³⁹ omenjeni (zgolj) primeroma.

9. Sodišče prve stopnje je (v okviru 15. točke obrazložitve) natančno (konkretizirano) pojasnilo, zakaj ni moč govoriti o dobrovernosti pritožnikovega pravnega prednika ob njegovi pridobitvi solastninske pravice na parceli št. 28/9. Pritožbeni očitek, da naj bi šlo za neargumentiran zaključek ne drži, medtem ko ni (po)jasn(jen)o, kakšno posebno spisovno podlago naj bi sodišče prve stopnje (za ta zaključek) potrebovalo. Tudi v tem oziru so v izpodbijanem sklepu podani razlogi prepričljivi. Ker sodišče prve stopnje (kot ključni razlog) za to ugotovitev izpostavlja stanje v naravi (predmetne nepremičnine) in ne zaznambe spora, je pritožbeno pojasnjevanje, kdaj naj bi do te zadnje prišlo, brezpredmetno. Z ozirom na to, da gre za dve različni vprašanji, ni v okoliščini, da je lahko (na eni strani) pravno-relevantno dejansko stanje glede obstoja pripadajočega zemljišča ugotovilo na podlagi upravnih aktov oziroma da je (na drugi strani) slabovernost pritožnika (oziroma njegovega pravnega prednika) argumentiralo z dejstvom (tuje) rabe predmetnega zemljišča, nobenega protislovja. Zakaj ni moč šteti, da je bil nepravdni postopek izveden izključno v interesu predlagateljice, je prav tako prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej 16. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožnik, ki tem razlogom ustrezno (konkretizirano) ne oporeka, zgolj z vztrajanjem pri nasprotnem stališču v njegovo pravilnost nikakor ne prepriča.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi neuspeha s pritožbo sedmi nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Tudi predlagateljica sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o obravnavani pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
¹ Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.
² To je parcel št. 28/11 in 28/9, obe k.o. X.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008, s kasnejšimi spremembami.
⁴ Ki stoji na na parceli št. *789, k.o. X.
⁵ Glej 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁶ Pritožba ugovarja, da naj bi bilo omenjeno stališče sodišča prve stopnje napačno, a ne uspe ustrezno (konkretno) pojasniti, zakaj. Ker je izpodbijano naziranje pravilno, je pritožbeno navajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pretekle "redne rabe" posameznih kletnih prostorov ne le novo in nejasno (primarno ne gre za vprašanje rabe posameznih kletnih prostorov, ampak rabe/namena zemljišča, za katerega je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je pripadajoče), temveč tudi sicer brezpredmetno. Enako velja za oporekanje zaključku, da se uporaba svetlobnega jaška od izgradnje do danes ni spremenila (ki ga je sodišče prve stopnje naredilo tudi na temelju videnega ob ogledu). Zakaj je ta ugotovitev nebistvena, je (glej zadnji stavek na 9. strani izpodbijanega sklepa) prav tako pojasnilo že sodišče prve stopnje (tem razlogom pa pritožba konkretizirano ne nasprotuje).
⁷ Pritožnik ugotovitvam sodišča prve stopnje glede pretekle uporabe svetlobnega jaška (smiselno) oporeka, a ne pojasni, kakšna naj bi (če ne takšna, kot jo ugotavlja sodišče prve stopnje) sicer bila njegova uporaba. Zakaj je okoliščina, da eno od oken svoje vloge ne opravlja več, nebistvena, je (glej zadnji stavek na 9. strani izpodbijanega sklepa) prav tako pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ugotovitev omenjenega sodišča, da naj bi svetlobni jašek (že od izgradnje) služil le stavbi z ID številko 302 in da zato pravica uporabe parcel št. 28/11 in 28/9 tudi po tranzicijskih pravilih ni mogla preiti iz enega subjekta na drugega, pa pritožba izpodbija zgolj z (nekonkretiziranim) zanikanjem (češ da svetlobni jašek ne služi redni rabi stavbe). Na povsem splošni ravni ostaja tudi pritožbeno navajanje, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti standarde oziroma okoliščine v času gradnje objekta (in ne zgolj aktualne rabe kletnih delov stavbe).
⁸ Pritožba očita, da sodišče prve stopnje omenjenega pojma ni vsebinsko napolnilo (obrazložilo). Kaj naj bi v tem oziru moralo posebej obrazložiti (a ni), ni (po)jasn(jen)o. Prav tako ne drži (kot to povsem splošno očita pritožnik), da se zaradi te (zatrjevane) opustitve odločitve ne da preizkusiti. Podobno (presplošen in posledično neupošteven) pa je tudi očitek, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo (obrazložilo) strokovnih standardov v času gradnje.
⁹ Oziroma stavbi v celoti.
¹⁰ Opredelilo pa se je (posredno) s pravilno ugotovitvijo, da vprašanje ekonomičnosti in smotrnosti svetlobnega jaška ne more biti predmet tega postopka.
¹¹ Ki v konkretnem primeru ni relevanten sam zase, ampak zgolj v kontekstu teh (zakonsko predvidenih) pravno-relevantnih dejstev.
¹² Zgolj pritožbeno izpostavljanje okoliščine, da je izvedenec ob zaslišanju na naroku dne 5. 10. 2016 na (splošno zastavljeno) vprašanje odgovoril, da so kulturno varstvena območja tudi stvar urbanistične stroke, to (prav gotovo) ni.
¹³ Kar vse se s hkratno ugotovitvijo omenjenega sodišča, da naj bi bila siceršnja primarna vsebina (naloga) izvedenca geodetske stroke evidentiranje nepremičnin, v ničemer ne izključuje (oziroma si ne nasprotuje).
¹⁴ V kontekstu tega ključnega pojasnila je potrebno razumeti tudi nadaljnjo navedbo sodišča prve stopnje v okviru 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (ki jo izpostavlja pritožba), in sicer da je bila naloga izvedenca le odgovoriti na strokovno vprašanje, ki se nanaša na prostorsko umestitev spornega zemljišča v sosesko več stavb in morebitno prekrivanje parcel. Iz tega razloga ni moč slediti pritožbenemu navajanju, da naj bi samo pojasnilo omenjenega sodišča kazalo na potrebo po postavitvi izvedenca urbanistične stroke oziroma (tudi sicer neustrezno pojasnjenemu) očitku o nepravilni "uporabi" odločbe tukajšnjega sodišča II Cp 1067/2015 z dne 20. 5. 2015. Ker se je sodišče prve stopnje na članek Jane Malenšek "Naloge izvedenca urbanistične stroke pri določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. januarjem 2003" (Pravna praksa - 2013, številka 19 z dne 16. 5. 2013, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, str. 8) sklicevalo v zvezi s pomenom lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter prostorskih aktov (na podlagi katerih je potekala gradnja) pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča, to (samo za sebe) seveda ne dokazuje, da bi moralo v konkretnem primeru imenovati izvedenca urbanistične stroke.
¹⁵ In ne gre zgolj za "prepričanje" sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz pritožbe.
¹⁶ Kdo naj bi to storil namesto njih, ni (po)jasn(jen)o.
¹⁷ Ti razlogi so jasni in medsebojno skladni, zaradi česar pritožbeni očitek o protislovnosti obrazložitve (zaradi katere naj se odločitve ne bi dalo preizkusiti) nikakor ne drži.
¹⁸ Kot je razvidno iz obrazložitve omenjene odločbe (glej točko 7), naj bi bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da prostorski akti in upravna dovoljenja, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, niso dosegljivi, zaradi česar naj bi bilo potrebno upoštevati ostale kriterije (pretekla raba, stanje v naravi, pravila stroke).
¹⁹ Ključna zakonsko opredeljena okoliščina neposrednega namena za redno rabo stavbe se v bistvenem ne razlikuje od poimenovanja njej ustreznih dejstev v vsakdanjem (nepravnem) jeziku.
²⁰ Kako bi jih moralo po njenem mnenju pravilno zastaviti, pritožba tudi sicer ne pojasni.
²¹ Omenjanje ZVEtL v okviru postavljenih vprašanj izvedencu za to presojo (oceno) ni bistveno.
²² Glej predvsem 13. in 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
²³ Torej zakaj, ga je (z drugimi besedami) ocenilo za prepričljivega.
²⁴ Pritožba navaja, da izvedenec ni ugotovil (predstavil) urbanističnih standardov v času gradnje v relevantnem prostorskem območju, a ne uspe ustrezno (konkretno) pojasniti, zakaj naj bi bilo to potrebno oziroma zakaj naj bi bila (ker izvedenec tega ni storil) izpodbijana odločitev nepravilna (nezakonita).
²⁵ In sicer tudi dokazne ocene dejanskih (strokovnih) ugotovitev postavljenega izvedenca.
²⁶ Oziroma z njo povezanim pritožbenim očitkom o kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
²⁷ Ker sodišče prve stopnje (sklicujoč se na ugotovitve izvedenca) v zvezi z nahajanjem svetlobnega jaška omenja oba načrta fasade, pritožbeni očitek, da ni navedlo, ali naj bi se nahajal na vzhodnem ali južnem (prerezu), ni utemeljeno.
²⁸ Glej l. št. 122 - 126.
²⁹ Brezpredmetno pa tudi pritožbeno pojasnjevanje, da ti ostali dokumenti zaključkov sodišča prve stopnje (ki se, kot je bilo poudarjeno, nanje sploh ne sklicuje) ne podpirajo, oziroma da v zvezi z njimi četrtega odstavka 7. člena ZVEtL ni moč uporabiti.
³⁰ Kot rečeno, je sodišče prve stopnje jasno opredelilo upravno listino, ki je bila ključna za podane zaključke. Kako bi to lahko storilo še bolj izrecno, ni (po)jasn(jen)o. Okoliščina, da se pritožba s temi razlogi ne strinja, pa seveda ne pomeni, da jih ni. Spričo omenjenega je neprepričljivo tudi pritožbeno navajanje o izvotlitvi pravice do izjave in pritožbe (povsem enako velja za (tudi sicer nekonkretizirano) pritožbeno zatrjevanje nerazumljivosti "teoretičnih izhodišč", podanih v izpodbijanem sklepu, zaradi katere naj bi bila pravica do pritožbe prav tako izvotlena).
³¹ Zato tudi ni bilo nobene potrebe, da izvedenec (z vidika konkretnih vprašanj, ki so mu bila v postopku zastavljena) te ostale listine komentira bolj (obsežneje/natančneje), kot je to storil.
³² Trditve o tem, da ni pojasnjena (oziroma da ne izhaja iz dokumentacije) kvadratura jaška oziroma podatek o tem, da bi se ta nahajal na drugem zemljišču, kot ga navaja gradbeno dovoljenje, pa so tudi sicer nebistvene oziroma nepojasnjene (zakaj bi bila opustitev navedbe podatka o kvadraturi/obsegu svetlobnega jaška bistvena za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve, namreč pritožba ne pojasni).
³³ Tudi v t.i. imenovanih predlagalnih nepravdnih postopkih (kot je predmetni) velja glede navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov prekluzija.
³⁴ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³⁵ Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
³⁶ Povsem enako velja glede pritožbenega zatrjevanja, da bi moral izvedenec pojasniti, iz katerega upravnega akta izrecno izhaja, da se bo svetlobni jašek gradil (prav) na zemljiščih, ki jih je sodišče prve stopnje v tem postopku določilo kot pripadajoče zemljišče. Da bi pritožnik v tem smislu v postopku na prvi stopnji zoper izvedensko mnenje podal kakršnekoli pripombe (vprašanja), ni razvidno. Tudi sicer je izvedenec v svojem mnenju (glej predvsem stran 30 in 31) pojasnil, katere (prvotne) parcele so bile predvidene za gradnjo, medtem ko je iz obrazložitve oziroma ugotovitev sodišča prve stopnje, podanih v izpodbijanem sklepu (glej predvsem 2., 11. in 14. točko obrazložitve), jasno razvidno, kakšna je povezava med parcelama, na katerih je določilo pripadajoče zemljišče, in prvotnimi parcelami, ki so obstajale v času relevantnih upravnih aktov, na katere se v svojem mnenju sklicuje izvedenec. Ker pritožba teh ugotovitev ustrezno (konkretno) ne izpodbija (jim ne oporeka), neprepričljivo izzveni tudi njen uvodoma omenjen očitek.
³⁷ Na drugi strani je pritožbeno pojasnjevanje, da se omenjeno gradbeno dovoljenje na odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center št. 08/2-T-6/2 z dne 20. 11. 1961 ne sklicuje in kaj naj bi to pomenilo (češ da naj bi bilo dejansko stanje že usklajeno), ne le presplošno, ampak tudi sicer nedopustno novo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP).
³⁸ V kateri je povzelo relevantne ugotovitve iz izvedenskega mnenja.
³⁹ Saj so v postopkih, kot je predmetni, prav gotovo pogosta dokumentacija.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2029/2020
• VSL Sklep I Cp 1997/2020
• VSL Sklep I Cp 292/2023