VSL Sklep II Cp 843/2017

Jedro

Na kršitev o nepravilnem zastopanju po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP bi se lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev.

Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se stanovanje na naslovu ..., posamezni del št. 16 v stavbi št. ... v katastrski občini ..., katerega solastnika sta predlagateljica do 1/2 in nasprotni udeleženec do 1/2, razdruži tako, da nasprotni udeleženec prejme stanovanje v izključno last do celote; da mora nasprotni udeleženec plačati upniku T. K. znesek 29.800,00 EUR in razliko v znesku 3.798 EUR predlagateljici, vse v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri N., d.d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; in da ima predlagateljica do izplačila zneska 3.798,00 EUR zastavno pravico na obravnavanem stanovanju. V zvezi s stroški je ugotovilo, da znašajo skupni stroški izvedencev 1.314,45 EUR; da jih morata kriti oba udeleženca vsak do 1/2 (po 657,23 EUR); da je predlagateljica že plačala 317,40 EUR in je razliko v višini 340,23 EUR dolžna povrniti v proračun Okrožnega sodišča Novo mesto (ker so bila od tam založena sredstva za nasprotnega udeleženca, ki je bil upravičen do brezplačne pravne pomoči). Glede ostalih stroškov je odločilo, da jih trpita udeleženca sama.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP¹ v zvezi s 37. členom ZNP². Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) tako, da pritožbeno sodišče samo dodeli stanovanje predlagateljici in ji naloži plačilo ene polovice vrednosti stanovanja nasprotnemu udeležencu. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje s povračilom stroškov postopka. Kot zmotno graja odločitev o prevzemu stanovanja s strani nasprotnega udeleženca. Razlogi o zmožnostih udeležencev za izplačilo drugega so sami s seboj v nasprotju in v nasprotju z dokaznim gradivom, napačno je ugotovljeno dejansko stanje o zmožnostih nasprotnega udeleženca za izplačilo predlagateljice. Ugotovljeni so njegovi nizki dohodki in visok dolg do Občine ... (v nadaljevanju: M.), ki se ga zakonsko ne da odpisati. Ni dokazov, da bo lahko zbral donatorska sredstva v potrebni višini. Doslej je v štirih letih zbral le 2.000,00 EUR. Zavod U., ki naj bi mu obljubljal pomoč pri zbiranju sredstev za organizacijo dobrodelne prireditve, na zadnji narok ni več pristopil. Sodišče se je samo prepričalo, da prireditve doslej ni bilo. Ni dokazov, da bo organizirana v februarju 2017. Sodišče ni dovolj kritično ocenilo navedb o organizaciji prireditve in ravnanja nasprotnega udeleženca, ki se je namenoma izselil iz V. Vodila ga je lahkomiselnost in neizkušenost z realnimi težavami samostojnega življenja. Predlagateljica je opozarjala, da ni sposoben razumeti pomena svojega ravnanja. Pomoč okolice, na katero se sklicuje, do sedaj ni bila tolikšna, kot jo pričakuje. Napačno je uporabljeno materialno pravo šestega odstavka 70. člena SPZ³. Izrek sklepa je v nasprotju z razlogi sodbe glede zastavne pravice, ker je v korist predlagateljice ustanovljena le za 3.798,00 EUR, ne pa tudi za 29.800,00 EUR. Napačno je uporabljeno materialno pravo tudi zato, ker je v sklep v vključen T. K., čeprav ni bil udeleženec postopka. Višina denarnega zneska, ki naj bi ga nasprotni udeleženec plačal njemu, pred izdajo sklepa ni bila ugotovljena.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter povračilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po njegovem mnenju je pravilna odločitev, da ima sam večje možnosti za izplačilo solastniškega deleža od predlagateljice. Izkazal je namen zbiranja sredstev in možnost, da bo z donatorskimi sredstvi lahko izplačal predlagateljico. Tudi ona nima nobenih privarčevanih sredstev, v treh letih ni niti delno odplačala dolga, ki je predmet hipoteke, ni izkazala, kako bi sama izplačala nasprotnega udeleženca. Zavod U. mu še vedno pomaga, na zadnji narok niso pristopili zaradi drugih obveznosti. Datum koncerta doslej ni bil znan zaradi razpoložljivosti dvorane v lasti M., o čemer odloča župan. Zavod U. je z njim v stalnem kontaktu že dve leti. Dobrodelni koncert je dogovorjen za 14. 4. 2017.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba odgovoriti na smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko pritožnica navaja, da je v postopku opozarjala, da nasprotni udeleženec ni sposoben razumeti pomena svojih ravnanj. S tem nakazuje na status nasprotnega udeleženca kot stranke v postopku in na njegovo zastopanje. Sodišče prve stopnje je pomisleke pritožnice o pomanjkanju pravdne in procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (80. in 77. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), prepričljivo zavrnilo v točki 33. sklepa. V neposrednem srečanju z nasprotnim udeleženem in z njegovim zaslišanjem na naroku se je zanesljivo prepričalo, da povsem razume pomen in posledice obravnavanega postopka. Čeprav je gibalno oviran, živi samostojno in je sposoben popolnoma skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. To potrjujejo tudi listine v spisu. Drži, da mu je priznan status invalida od 1. 2. 2006 naprej (odločba CSD v prilogi A8) in mu je bil po končanem šolanju za urejanje pravnih in finančnih zadev ter zastopstvo postavljen skrbnik za posebni primer (odločba CSD z dne 9. 10. 2006 v prilogi A7). Vendar je bil z nadaljnjo odločbo CSD z dne 22. 10. 2014 skrbnik razrešen po ugotovitvi, da nasprotni udeleženec skrbništva ne potrebuje več (listina v prilogi B3). Od tedaj naprej samostojno nastopa kot stranka v upravnih postopkih (primerjaj uveljavljanje denarne socialne pomoči po odločbi v prilogi B7, varstvenega dodatka po odločbi v prilogi B8). Tako ne more biti dvoma o pravilnosti presoje sodišča prve stopnje, da ni razlogov za sum o obstoju njegove procesne sposobnosti. Sklep ni obremenjen z očitano kršitvijo po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sicer pa bi se na to kršitev o nepravilnem zastopanju lahko skliceval le nasprotni udeleženec sam, če ne bi bil pravilno zastopan, ne pa predlagateljica kot njegova nasprotnica v postopku. Namen navedene zakonske določbe je izključno varstvo nepravilno zastopane stranke in ne v varovanju interesov nasprotne stranke, da bi v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko izpodbijala sprejeto odločbo zaradi morebitnih procesnih kršitev⁴.

6. Med udeležencema ni bilo sporno in to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da sta solastnika vsak do 1/2 dvosobnega stanovanja v II. etaži stanovanjskega bloka, ki ni fizično deljivo v naravi. Pritožnica ne izpodbija ugotovljene tržne vrednosti stanovanja (67.196,00 EUR) in vrednosti solastninskega deleža vsakega od udeležencev (po 33.598,00 EUR). Sprva je predlagala civilno delitev s prednostnim poplačilom dolga vsakega solastnika. Po ugotovitvah sodišča je njen solastniški delež obremenjen s hipoteko v višini 38.000,00 EUR v korist T. K. (razlogi v točki 32). Pri solastniškem deležu nasprotnega udeleženca pa je zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v korist M., ki je v tem postopku priglasila svojo terjatev do nasprotnega udeleženca v višini 37.820,79 EUR (razlogi v točki 19 sklepa). Višino neplačanega dolga predlagateljice do upnika T. K. je sodišče ugotovilo v točkah 18. in 32. sklepa na podlagi upnikove izjave, ki jo je v spis predložila predlagateljica. Na zadnjem naroku je dovolila, da se izkupiček iz prodaje stanovanja ali iz poplačila poplača neposredno na račun upnika (primerjaj zapisnik na list. št. 212 spisa). Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev o načinu poplačila njenega solastniškega deleža (s poplačilom njenega dolga neposredno upniku in s plačilom razlike neposredno njej) in o ustanovitvi zastavne pravice so torej neutemeljene. Sprejeta odločitev sledi njenemu predlogu in je jasno in pravilno obrazložena.

7. Nasprotni udeleženec je podal nasprotni predlog: naj namesto prodaje stanovanje v celoti pripade njemu in bo izplačal predlagateljico. Nato je tudi predlagateljica spremenila svoj predlog in primarno predlagala dodelitev stanovanja njej z izplačilom nasprotnega udeleženca. Podrejeno je vztraja pri civilni delitvi.

8. Če se solastniki ne morejo sami sporazumeti o delitvi solastne stvari, odloči o njej sodišče v nepravdnem postopku, upoštevaje pravila iz 70. člena SPZ. Prizadevati si mora za fizično delitev v naravi in upoštevati upravičene interese udeležencev (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev - četrti odstavek 70. člena SPZ). Na predlog solastnika pa lahko odloči, da namesto prodaje stvar pripade v celoti njemu, če druge solastnike izplača. Kadar tak predlog poda več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga sodišče določi upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov (peti odstavek 70. člena SPZ). Sodna praksa kot upošteven kriterij pri določitvi prednosti pri dodelitvi solastne nepremičnine upošteva tudi dejansko oziroma realno zmožnost prevzemnika stvari za izplačilo ostalih solastnikov najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ⁵).

9. Po oceni sodišča prve stopnje je nasprotni udeleženec zaradi svojih potreb (invalidnosti) in prizadevanj za samostojno življenje izkazal večji interes za prevzem stanovanja. Nadalje je ocenilo, da bo v zakonsko predvidenem roku uspel zbrati potrebna sredstva za izplačilo solastninskega deleža predlagateljice s pomočjo Zavoda U. oziroma z organizacijo dobrodelne prireditve ter da se bo z M. sporazumel o odloženem in obročnem poplačilu njene terjatve po tem, ko bo primarno izplačal predlagateljico.

10. Pritožbi je treba pritrditi, da je zaradi nepopolne ocene zbranega dokaznega gradiva sprejeta dokazna ocena o izplačilni zmožnosti nasprotnega udeleženca neprepričljiva, dejansko stanje o tem nepopolno in zmotno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa najmanj preuranjena, ker ni v zadostni meri upoštevana materialnopravna določba iz šestega odstavka 70. člena SPZ.

11. Po eni strani sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da nasprotni udeleženec živi skromno in samostojno v najemniškem stanovanju, se preživlja z nizkimi dohodki v višini okoli 600,00 EUR (pokojnina po materi, varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo) in občasno potrebuje denarno socialno pomoč, da poplačuje določene manjše dolgove, da je doslej preko dobrodelne prireditve v organizaciji M. S. zbral le 2.000,00 EUR, medtem ko pomoč Zavoda U. v smislu zbiranja denarnih sredstev na dobrodelnih prireditvah doslej ni bila uspešna. Kljub tem ugotovitvam je nato ocenilo, da bo s pomočjo navedenega zavoda v treh mesecih uspel organizirati dobrodelni koncert in zbrati potrebnih 33.598,00 EUR. V sklepu ni prepričljivih razlogov, kako je prišlo do zaključka o izplačilni zmožnosti nasprotnega udeleženca. Kot pravilno opozarja pritožba, so ostala prezrta in neocenjena dejstva, da postopek teče že štiri leta, da so v tem obdobju zbrana donatorska sredstva (2.000,00 EUR) minimalna v primerjavi z višino potrebnega izplačila (33.598,00 EUR) in da ob odločanju sodišča (19. 1. 2017) v spisu ni bilo nobenih dokazov o dobrodelni prireditvi, ki naj bi bila po navedbah nasprotnega udeleženca v njegovo korist organizirana v februarju 2017. Ker nasprotni udeleženec drugih virov sredstev ni niti zatrjeval niti dokazoval, se izkaže dosedanja ocena sodišča, da bo v treh mesecih zmogel zbrati donatorska sredstva, povsem nerealna. Da so bili ugovori pritožnice na prvi stopnji o izplačilni nezmožnosti nasprotnega udeleženca utemeljeni, kažejo tudi njegove navedbe v odgovoru na pritožbo, ko navaja nov datum obljubljene dobrodelne prireditve, ki naj bi se zgodila 14. 4. 2017, a tudi o tem ne predloži nobenega dokaza.

12. Zaradi opisanih pomanjkljivosti v sklepu (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja o izplačilni sposobnosti nasprotnega udeleženca kot odločilni okoliščini za presojo o načinu delitve s prevzemom stvari in izplačilom solastnikov (peti in šesti odstavek 70. člena SPZ), je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. V njem bo moralo ponovno oceniti zbrano procesno gradivo in natančneje ugotoviti, če in kdo od udeležencev ima realne možnosti za izplačilo solastninskega deleža drugega solastnika. Zgolj izkazan namen izplačila, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo, za odločitev o delitvi po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ ne zadošča. Ugotovljeni nizki dohodki udeležencev, ki zadoščajo le za kritje najnujnejšega preživljanja udeležencev, za zdaj vzbujajo velik dvom o zmožnosti obeh za izplačilo ugotovljene višine solastniškega deleža drugemu. Če bo sodišče ugotovilo, da nimata finančnih sredstev za izplačilo v roku treh mesecev oziroma realnih in dokazno podprtih možnosti za njihovo pridobitev, bo lahko odločilo le o civilni delitvi po četrtem odstavku 70. člena SPZ. V novem postopku naj torej natančno in popolno ugotovi vsa pravno relevantna dejstva, o zadevi ponovno odloči in nato svojo odločitev utemelji s popolnimi, jasnimi in prepričljivimi razlogi.

14. Odločanje o stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasil nasprotni udeleženec, je pridržano za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 36/1999 s spremembami
² Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS št. 30/1986 s spremembami
³ Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami
⁴ Primerjaj: sodba VSRS II Ips 33/2014 z dne 8. 10. 2015 in v opombi št. 1 navedeno teorijo ter v opombi št. 2 navedeno sodno prakso.
⁵ Primerjaj sklep VSRS Ips 334/2014 z dne 28. 1. 2016, VSL I Cp 647/2016 z dne 18. 5. 2016, VSL I Cp 2974/2015 z dne 23. 12. 2015, VSL II Cp 2111/2009 z dne 14. 10. 2009.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep in sklep II Cp 598/2018
• VSL sklep I Cp 2692/2016
• VSL Sklep II Cp 2178/2018