VSL Sodba in sklep I Cp 1009/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je imelo neposreden kontakt s pričo in pritožbeno sodišče ne dvomi v njegovo oceno, da je priča glede na svojo starost (74 let) in zdravstveno stanje, upravičeno opravila pot na zaslišanje z osebnim vozilom, in ji tako pripada pravica do povrnitve stroškov za prevožene kilometre (drugi odstavek 9. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom tega člena ter prvim in drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v zvezi z 242. členom ZPP).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklep ter sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdita.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožnik dolžan v roku osem dni povrniti priči T. J. potne stroške v skupnem znesku 17,00 EUR.

2. Zoper sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi "in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa sodbo razveljavi". Navaja, da bi moralo sodišče pri odmeri stroškov upoštevati stroške potovanja po najkrajši poti, z najcenejšim prevoznim sredstvom. Na relaciji Kranjska Gora - Ljubljana obstaja javni prevoz in priča ni z ničemer izkazala, da ga ni mogla uporabiti. Sodišče prve stopnje je tako priči napačno priznalo stroške kilometrine.

3. Odgovor na pritožbo zoper izpodbijani sklep ni predviden (prvi odstavek 266. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 28 krat po 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot je to razvidno iz izreka sodbe ter 42,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2012 dalje do plačila, vse v roku petnajst dni; kar je zahteval tožnik več ali drugače, je sodišče zavrnilo (1. točka izreka); odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (2. točka izreka).

5. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa sodbo razveljavi. Navaja, da že ob sklepanju najemne pogodbe z dne 15. 12. 1998, plačevanje najemnine ni bilo dogovorjeno, znesek 5.000,00 SIT je bil v pogodbi naveden le iz formalnih razlogov, sicer pa je bilo dogovorjeno, da bo toženec namesto najemnine nepremičnino vzdrževal in usposobil za normalno rabo. Ker je toženec to tudi storil, ga tožnik ni terjal za plačilo najemnine, čeprav jo je toženec v pogodbeni višini redno plačeval na roke tožniku. Nikoli ni bilo dogovorjeno, da bi najemnina znašala 200,00 DEM, temveč le, da toženec plačuje obratovalne stroške in najemnino v skupnem znesku 150,00 EUR mesečno. Toženec je predlagal zaslišanje prič, ki bi potrdile, da je tožniku plačeval na roke po 150,00 EUR mesečno. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Sodišče prve stopnje je odločitev zmotno oprlo na izjavo priče T. J., ki pri sklepanju najemne pogodbe ni bila prisotna. Tožnik ni želel te tožbe, saj mu toženec tudi ničesar ne dolguje, in je to tožbo inscenirala njegova sestra T. J. Tudi podpis na pooblastilu tožnika njegovi odvetnici ni njegov, kar bi dokazal z izvedencem grafologom, tak dokazni predlog pa je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo. T. J. tudi ni izkazala, da je bila postavljena za skrbnico za posebni primer. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnik je uspel le z 1/3 svojega zahtevka.

6. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

7. Pritožbi sta neutemeljeni.

K pritožbi zoper sklep:

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči priznalo stroške za prevožene kilometre od prebivališča do kraja zaslišanja (Kranjska Gora - Ljubljana in nazaj) in ne (le) stroškov izdatka za vozovnico javnega prevoznega sredstva (po najkrajši poti). Takšno odločitev pritožbeno sodišče sprejema. Sodišče prve stopnje je imelo neposreden kontakt s pričo in pritožbeno sodišče ne dvomi v njegovo oceno, da je priča glede na svojo starost (74 let) in zdravstveno stanje,¹ upravičeno opravila pot na zaslišanje z osebnim vozilom, in ji tako pripada pravica do povrnitve stroškov za prevožene kilometre (drugi odstavek 9. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom tega člena ter prvim in drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku v zvezi z 242. členom ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo:

10. Toženec ni z ničemer izkazal, da plačevanje najemnine med pravdnima strankama že od začetka ni bilo dogovorjeno - najemna pogodba z dne 15. 12. 1998 je jasna (primerjaj 10. in 11. točko obrazložitve) in tudi v pritožbi toženec sam pove, da je najemnino v dogovorjeni višini (5.000,00 SIT) plačeval. Tudi ni z ničemer izkazal, da je bilo (kasneje) dogovorjeno, da plačuje stroške stanovanja in najemnino skupaj v višini 150,00 EUR (pri čemer tudi ni pojasnil, koliko od tega zneska odpade na najemnino, koliko pa so znašali stroški) in tudi ne dogovora, da bo v vtoževanem obdobju namesto plačevanja najemnine nepremičnino obnovil in jo vzdrževal. Zaključek sodišča prve stopnje, da je (kasneje) dogovorjena najemnina znašala 200,00 DEM (sedaj 100,00 EUR), ki naj bi jo do aprila 2009 tudi redno plačeval, temelji na izpovedbi samega toženca in njegove žene v postopku pred istim sodiščem II P 3078/2010 (11. točka obrazložitve).² Zaslišanje ostalih prič ni bilo potrebno, glede na to, da je toženec svoje navedbe izpodbil z lastnim zaslišanjem. Kot rečeno sta toženec in njegova žena v postopku II P 3078/2010 tudi potrdila, da najemnine (v višini 100,00 EUR mesečno) od aprila 2009 nista (več) plačevala.

11. Upoštevaje vse povedano je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku na plačilo najemnine v višini 100,00 EUR mesečno za obdobje od aprila 2010 do julija 2012 in v višini 42,00 EUR za avgust 2012, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, pravilno in zakonito ugodilo (85. člen Stanovanjskega zakona, 378. člen Obligacijskega zakonika).

12. Sodišče upravičeno ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca grafologa zaradi ugotavljanja, ali je pooblastilo za pravdo podpisal tožnik osebno, glede na to, da tožnika na podlagi odločbe (priloga A8) v tej zadevi zastopa skrbnica za posebni primer T. J., katere pooblastilo odvetnici ni sporno.

13. Drži, da je bil tožnikov uspeh v tej pravdi le delen (enotretinski - zahteval je 300,00 EUR mesečne najemnine, uspel pa je z zneskom 100,00 EUR). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno in v skladu s sodno prakso, primerjalo tudi pravdne stroške obeh pravdnih strank, kar je razvidno iz obeh stroškovnikov. Upoštevaje uspeh bi tožniku pripadlo 270,40 EUR pravdnih stroškov (stroškovnik list. št. 146), tožencu pa 306,25 EUR pravdnih stroškov (stroškovnik list. št. 147). Upoštevaje uspeh in višino pravdnih stroškov, je utemeljeno odločilo, da pravdni stranki sami nosita svoje stroške pravdnega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

14. Glede na povedano, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ primerjaj zdravniško potrdilo (priloga A3)
² V tem postopku ju sodišče prve stopnje ni moglo zaslišati, saj se naroka z dne 17. 1. 2017, na katerem naj bi bila zaslišana, neupravičeno nista udeležila.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 266/2015
• VDSS Sklep Psp 465/2017
• Sklep VIII DoR 109/2010