VSL Sodba in sklep II Cp 806/2017

Jedro

Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo, da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (konkretno) ne oporeka, je njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja samo za sebe neodločilno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep ter sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdita.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 19. 1. 2017:

- zaradi delnega umika tožbe postopek ustavilo glede zahtevka na ugotovitev, da je toženka obsekala dve smreki in nestrokovno izvedla kanalizacijo, ter da je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na vrtu, kanalizaciji, nadstrešku ter odstraniti pesek (I. točka izreka),

- tožbo zavrglo glede zahtevka na ugotovitev, kako naj bi toženka tožnico vznemirjala pri izvrševanju njene lastninske pravice na naslovu Z. ulica 4 (ki je parcela št. 890/0 k.o. ...) v septembru 2012, in glede zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja pri isti nepremičnini tako, da naj bi bila dolžna toženka na podstrešju narediti stanovanje na celotni širini zahodne strani podstrešja v izmerah 9 x 4,10 metrov, to je v skupni izmeri 36,90 m2, sezidati nosilne stene tega stanovanja, položiti nove tramove in nosilce tramov ter sezidati dimnik s petimi tuljavami v dolžini 2 metra in širini 0,80 metra (II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžna toženka na parceli št. 890/0 k.o. ... vzpostaviti prejšnje stanje tako, da ponovno zgradi 3,72 metrov skupne betonske ograje na južnem robu omenjene parcele ob meji z javno potjo (višine 31 cm in širine 20 cm) in del zidane ograje na vzhodnem robu te parcele (in sicer ograjo v višini 1,80 metra, širine 0,20 metra in dolžine 5,6 metrov), kakor tudi odpraviti posledice posegov tako, da obnovi omet in prepleska strope tožničinega pritličnega stanovanja, in sicer na stropu otroške sobe v površini 20 m2 in v dveh sobah v vsaki po 25 m2, v kuhinji prepleska strop in zapre luknje, v tožničini predsobi na stropu luknjo v izmeri cca 10 cm premera, enako na stropu v kopalnici v levem vogalu ter na stropu v shrambi dve luknji, eno pri vratih in eno pri cevi v premeru cca 10 cm (III. točka izreka),

- zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja na naslovu Z. ulica 4 (parcela št. 890/0 k.o. ...) z namestitvijo dveh dimnikov (enega zidanega na severni strani strehe v izmeri 2 metra krat 0,50 metra in višini 3 metre ter enega iz nerjaveče pločevine premera 30 cm in višine 2 metra), zmanjšanjem dve frčad na strehi (na izmere 1,5 metra krat 2 metra) in ponovno gradnjo ograje v delu, ki se nanaša na razliko med 3,72 metri in zahtevanimi 4 metri skupne betonske ograje na južnem robu parcele št. 890 k.o. ... ob meji z javno potjo, višine 31 cm in širine 20 cm in del zidane ograje na vzhodnem delu te parcele, ki se nanaša na razliko med 5,6 metri in zahtevanimi 6 metri dolžine ograje v višini 1,80 metra in širine 0,20 metra (IV. točka izreka),

- odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (V. točka izreka).

2. Zoper odločbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v zavrnilnem in zavrženem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi (s stroškovno posledico). Poudarja, da bi sodišče v celoti moralo ugoditi njenemu zahtevku, saj sama nikoli ni dala soglasja za te posege. Tako tudi ni dala soglasja za rušenje dveh dimnikov, kar je potrdila priča C. J. Toženka ni smela poseči samovoljno v ostrešje, ko je izdelala nove frčade (pritožba omenja, kaj naj bi v zvezi s tem izvedenec D. Ž. pojasnil na naroku dne 19. 1. 2017). Izdelava dveh stanovanj na podstrešju je bila izvedena brez tožničinega soglasja. Prav zaradi izdelave teh dveh stanovanj je toženka podrla dva zidana dimnika na podstrešju in odstranila kovinski dimnik, s tem pa tudi obremenila samo stavbo, bolj kot bi to obremenjevalo eno stanovanje. Zato bi ji moralo sodišče naložiti postavitev dimnikov in ureditev le enega stanovanja. Glede dimnikov in zidave novih naj bi prišlo pri pisanju zahtevka do strojepisne napake, saj gre za dimnike na podstrešju. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo ugotovitev vznemirjanja lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega stanja, saj bi se morala lahko tožnica priključiti na dimnik s tem, da si lahko ogreva stanovanje z drvmi, kar je zanjo cenovno bolj ugodno. Toženka je brez tožničinega soglasja po svojem partnerju zrušila dimnike. Ni resnična trditev, da ima potrdilo dimnikarskega podjetja, da lahko zruši dimnike. Dimniki so bili narejeni tudi iz inox pločevine (nerjaveče jeklo), kar pomeni, da so skoraj neuničljivi. Toženka je dimnike porušila izključno, zato da pridobi na kvadraturi prostora, ne pa iz razloga, ker bi bili ti stari in dotrajani. V nadaljevanju pritožnica pojasnjuje, zakaj dimnike nujno potrebuje. S tem, ko sta toženka in njen partner naredila nove frčade, nove tramove, vse izključno za potrebe njune nadaljnje prodaje, sta zamolčala sodišču, da sta vsa ta dela v znesku 15.870,00 EUR plus 2.300,00 EUR za popravilo kanalizacije zaračunala tožnici, ki ni naročila nobenih del.

3. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakaj je bilo moč zaključiti, da je tožnica podala soglasje za odstranitev (rušenje) dimnikov, je sodišče prve stopnje pojasnilo v točkah 20 do 26 obrazložitve izpodbijane odločbe. Dokazna ocena je natančna, celostna in (posledično) prepričljiva. V njenem okviru, v katerem se je opredelilo do pomena (vsebine) vseh v tem oziru izvedenih dokazov,¹ je sodišče prve stopnje tudi konkretizirano pojasnilo, zakaj ni bilo moč slediti izpovedbi C. J.² Pritožba tako zgolj s sklicevanjem na izpovedbo omenjene priče (oziroma vztrajanjem pri svojih neizkazanih nasprotnih trditvah) v izpodbijani zaključek pomisleka ne vzbudi. Prav zaradi neizpodbitega zaključka o obstoju tožničinega soglasja za odstranitev (rušenje) obeh dimnikov je pritožbeno pojasnjevanje razloga, zaradi katerega naj bi toženka to izvedla, nebistveno. Ne le nedopustno novo (prvi odstavek 337. člena ZPP³), ampak iz istega razloga prav tako brezpredmetno pa je tudi obširno pritožbeno navajanje, zakaj rušenje dimnikov ni bilo potrebno kot tudi zakaj jih tožnica potrebuje. Na drugi strani je navajanje, da naj bi prišlo glede dimnikov in zidave novih pri pisanju zahtevka do strojepisne napake (češ da naj bi šlo za dimnike na podstrešju), ne(po)jasn(jen)o in že zato neupoštevno. Tudi sicer ni razvidno, kako bi lahko sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, za katerega tožeča stranka, ki je odgovorna za oblikovanje njegove vsebine (na katero je sodišče⁴ vezano) in ki ga je tudi oblikovala, sama navaja, da je obremenjen z napako.⁵

6. Zahtevka na zmanjšanje frčad sodišče prve stopnje ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožnica z njim soglašala, ampak ker je presodilo (in za to podalo tudi prepričljive razloge⁶), da poseg kljub odsotnosti njenega soglasja ni predstavljal tistega pravno-relevantnega vznemirjanja, glede katerega bi bilo uveljavljanje negatornega varstva utemeljeno. Z ozirom na to, da pritožba tem za odločitev o omenjenem zahtevku ključnim (pravno-obarvanim) razlogom ustrezno (to je konkretno) ne oporeka, je (zgolj) njeno izpostavljanje neobstoja tožničinega soglasja (oziroma na drugi strani samovoljnosti toženkinega posega⁷) samo za sebe neodločilno. Podobna ugotovitev pa velja za (tudi sicer v pretežnem delu novo) pritožbeno pojasnjevanje, zakaj je toženka frčade povečala, kot tudi omenjanje (z delom ter materialom povezanih) stroškov, ki naj bi jih (skupaj s svojim partnerjem) zaračunala tožnici. Slednja je v tem postopku uveljavljala "zgolj" negatorno (stvarno-pravno) varstvo. Za presojo upravičenosti tega pa omenjene okoliščine niso bistvene.

7. Sodišče prve stopnje je nadalje (glej 11. oziroma 34. - 36. točko obrazložitve izpodbijane odločbe) pravilno pojasnilo, zakaj je ugotovitveni del tožbe v primeru uveljavljanja negatornega varstva nepotreben (nedovoljen), kot tudi, da je bilo potrebno tožbo glede zahtevka na ureditev le enega stanovanja na podstrešju zavreči zaradi njegove nedoločenosti. Ker pritožnica tem razlogom, zaradi katerih predmetnih zahtevkov vsebinsko ni bilo moč (dopustno) presojati, ustrezno (to je konkretno) niti ne nasprotuje, je njeno (povsem splošno) oporekanje odločitvi glede ugotovitvenega dela kot tudi opisovanje toženkinega posega na podstrešju in pojasnjevanje, kaj bi moralo slednji sodišče prve stopnje v tem oziru naložiti, neprepričljivo (neutemeljeno). Enako velja za njeno (prav tako) nekonkretizirano nasprotovanje (prepričljivo obrazloženi) stroškovni odločitvi (zgolj) z navajanjem, da bi ji morala toženka (v vsakem primeru) povrniti vse stroške postopka na prvi stopnji.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (druga točka 365. člena in 353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama nosi stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pri tem tudi ni navedlo (ugotovilo), da naj bi iz potrdila dimnikarskega podjetja izhajalo, da lahko (toženka) dimnike zruši. V 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri se je do teh listin opredeljevalo (in pri tem povzelo ugotovitve dimnikarskega podjetja, ki je opravil pregled dimniške tuljave, kot so razvidne iz listin v prilogi C8), je (npr.) celo izrecno navedlo, da inšpektorat rušitve dimnikov ni naložil.
² Glej predvsem 26. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
³ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁴ V skladu z 2. členom ZPP.
⁵ Ki naj bi imela glede na navedbe pritožbe, kljub temu, da jo ta označuje "zgolj" za strojepisno, očitno vsebinsko razsežnost.
⁶ Glej predvsem 31. in 32. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
⁷ Vključno s sklicevanjem na izpovedbo izvedenca D. Ž. (podano na naroku za glavno obravnavo dne 19. 1. 2017) v delu, ki je relevanten za presojo, ali je bilo za predmetni poseg takšno soglasje potrebno.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 1186/2018
• VSL sodba I Cp 2695/2009
• VSL sodba in sklep II Cp 2640/2016