VSL Sklep II Cp 1299/2017

Jedro

Uredba EU o dedovanju se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015, zato je sodišče prve stopnje imelo vso podlago, da na podlagi 67. člena Uredbe o dedovanju in 227.b člena Zakona o dedovanju izda sklep, katerega priloga je evropsko potrdilo o dedovanju. Predmet dedovanja je bila namreč tudi nepremičnina, ki leži v Republiki Hrvaški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo predlogu dedinje K. G. za izdajo evropskega potrdila o dedovanju.

2. Odločitev sodišča za laično pritožbo izpodbija dedič M. M. S. V obrazložitvi navaja, da se dedovanju ni odpovedal in da možnosti sodelovanja pri izpolnjevanju obrazca o evropskem potrdilu o dedovanju ni imel. K. G., druga dedinja, še do danes ni poravnala vseh svojih obveznosti. V nadaljevanju obsežno opisuje vse težave, ki sta jih s pokojno ženo imela z drugo dedinjo K. G.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi ni spora o okoliščini, da je sodišče v Novem mestu po pokojni M. B. S., ki je umrla 20. 12. 2016, po izvedenem zapuščinskem postopku, izdalo sklep o dedovanju pod opr. št. D 19/2017 z dne 23. 2. 2017, na podlagi katerega sta bila kot zakonita dediča zapustničinega premoženja razglašena njen mož M. M. S. in njena sestra K. G. vsak do 1/2 zapuščine.

5. Sklep o dedovanju je končna, meritorna in deklaratorna odločba, ki jo zapuščinsko sodišče izda, ko razčisti vsa vprašanja glede zapustnikovega premoženja, dedičev in njihovih pravic ter pravic drugih oseb. Zapuščinsko sodišče je zapuščinski postopek zaključilo 23. 2. 2017, oba dediča sta se na zapuščinski obravnavi pritožbi zoper sklep o dedovanju odpovedala.

6. Uredba EU se uporablja za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. avgustu 2015, zato je sodišče prve stopnje imelo vso podlago, da na podlagi 67. člena Uredbe o dedovanju in 227.b člena Zakona o dedovanju izda sklep, katerega priloga je evropsko potrdilo o dedovanju. Predmet dedovanja je bila namreč tudi nepremičnina, ki leži v Republiki Hrvaški.

7. Iz vsebine pritožbe sledi, da se pritožnik s sklenjenim sporazumom o delitvi zapuščine ne strinja, ker se ta ne izvršuje tako kot je bilo dogovorjeno. Pritožbeno sodišče mu kot laiku pojasnjuje, da je sporazum o delitvi zapuščine, ki ga je sklenil z drugo dedinjo K. G. po svoji vsebini pogodba, zato ni predmet odločanja sodišča in ni rezultat sodne odločitve. Dogovor dedičev je v sklepu o dedovanju le povzet, zato tudi pritožbeno sodišče vanj ne more posegati. Dedni dogovor bi pritožnik lahko izpodbil le s tožbo pod enakimi pogoji in z razlogi, ki veljajo za pogodbo.

8. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso utemeljeni, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožba zavrnjena in izpodbijani sklep potrjen.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 118/2022
• VSL sklep II Cp 185/2000
• VSC sklep Cp 753/2003