VSL Sodba II Cp 1027/2017

Jedro

Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec o odstopu terjatve obveščen, mora svojo obveznost iz naslova naročene in opravljene geodetske storitve poravnati tožeči stranki kot prevzemniku, in sicer po izdanem in njej odstopljenem računu odstopnika (drugi odstavek 419. člena OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (točka II. in IV. izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 178355/2014 z dne 23. 12. 2014 razveljavilo v prvem odstavku za plačilo 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2014 ter v celoti v tretjem odstavku za izvršilne stroške ter v tem delu zavrnilo tožbeni zahtevek (točka I. in III. izreka sodbe).

2. Za preostali del prvega odstavka izreka navedenega sklepa o izvršbi je odločilo, da ostane v veljavi: za plačilo 678,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2012 naprej do plačila (točka II. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo v plačilo še stroške postopka tožeče stranke v višini 102,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi sodbe do plačila (točka IV.).

3. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti. Priznava, da je bil prisoten pri meritvah, da bi moral po končani in vknjiženi zadevi plačati polovico zneska 678,89 EUR - 339,49 EUR. Vendar ni prejel nobenega elaborata in v zemljiški knjigi ni še nič rešeno. Račun je sestavljen brez opravljenih storitev. Hčerka je plačala, a še ni nič urejeno. Kar je v sodbi od posrednika, ni pravično. Ko bo zadeva do kraja urejena, bo plačal svoj delež izvajalcu. Dodaja, da žena M. T. kot začasna skrbnica z zadevo ni bila seznanjena. Prosi za ugodno rešitev pritožbe.

4. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni podajala odgovora.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnik laično podal pritožbo. Iz podatkov spisa izhaja, da ga je v postopku kot začasna skrbnica na podlagi odločbe Centra za socialno delo št. 1221-13/2015 z dne 28. 9. 2015 zastopala žena M. T. kot začasna skrbnica, ki je bila postavljena tudi v postopku odvzema poslovne sposobnosti. Po izdaji sodbe je sodišče prve stopnje pridobilo pravnomočni sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki N 61/2015 z dne 31. 5. 2016, iz katerega izhaja, da pritožniku poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Razlogi za zastopanje po začasni skrbnici so s tem odpadli. Čeprav je pritožnik podal pritožbo še pred pravnomočnostjo odločbe nepravdnega sodišča, jo je pritožbeno sodišče upoštevalo, ker jo je začasna skrbnica smiselno odobrila (vloga začasne skrbnice na list. št. 58 o dopolnitvi pritožnikove vloge za taksno oprostitev za pritožbeni postopek).

7. Tožeča stranka je na podlagi pogodbe o odstopu terjatve z dne 24. 7. 2014 od toženca zahtevala plačilo računa št. 55/2012 z dne 7. 5. 2012 za izvedene geodetske storitve, ki jih je po tožbenih trditvah naročil toženec pri družbi M. d. o. o., in jih je slednja zanj tudi opravila. Poleg tega je vtoževala še terjatev v višini 40,00 EUR po računu z dne 19. 11. 2014 za stroške izterjave.

8. Po ugovoru toženca kot dolžnika v izvršilnem postopku se je postopek, ki je bil pričet z izvršbo na podlagi verodostojne listine (navedenih računov), nadaljeval v tej pravdi. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi dopolnila tožbo in vsebinsko pojasnila temelj in višino vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je toženo stranko in po postavitvi še začasno skrbnico pozvalo, naj obrazloženo odgovorita na pripravljalno vlogo tožeče stranke (podatki na r. št. 13, 14 in 18 spisa). Hkrati ju je opozorilo na posebnosti v postopku spora majhne vrednosti. Ker vrednost vtoževane terjatve ne presega 2.000,00 EUR, veljajo posebna postopkovna pravila iz 30. poglavja ZPP¹ (prvi odstavek 443. člena ZPP). Poudarjeno je načelo pisnosti in ekonomičnosti. Postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vsaka stranka lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo v naknadnih vlogah, se ne upoštevajo. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožena stranka na tožnikovo vlogo ni odgovorila in vsebinskih navedb o vtoževani terjatvi in njeni višini ni prerekala.

9. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na terjatev, iz dveh razlogov. V prvi vrsti zato, ker jih pritožnik prvič podaja šele v pritožbi, a ne opraviči, zakaj jih ni podal na prvi stopnji, ko je bil k temu pozvan. Prepozno uveljavljena dejstva in dokazi se na pritožbeni ravni ne upoštevajo (453. člen in prvi odstavek 337. člena ZPP). Pritožbene navedbe zanikajo obstoj cedirane terjatve oz. njeno pripadnost tožeči stranki, češ da terjatev pred tem cedentu niti še ni pripadala. Grajajo dejanske ugotovitve o obstoju terjatve in razlogih za njeno prenehanje. Po prvem odstavku 448. člena ZPP se sme sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Odločilno je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je nanj vezano. Zato podrobnejši odgovor na pritožbene trditve, ki ugotovljeno dejansko stanje izpodbijajo, ni potreben.

10. Pritožba navaja, da je sodišče odločilo brez glavne obravnave. Odločitev je pravilno pojasnjena v točki 3 izpodbijane sodbe in ima oporo v 454. členu ZPP. V sporu majhne vrednosti razpis glavne obravnave ni potreben, če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in nobena stranka ne zahteva naroka. Absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Sodba tudi ni obremenjena z drugimi procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

11. Po izvedbi dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vtoževana obveznost temelji na dveh računih: na računu št. 55/2012 z dne 7. 5. 2012 v višini 678, 98 EUR, ki ga je tožeči stranki s pogodbo o odstopu terjatve z dne 24. 7. 2014 odstopila družba M. d. o. o., ter na računu št. 2014-1241 z dne 19. 11. 2014 v višini 40,00 EUR, ki ga je izstavila tožeča stranka toženi za stroške izterjave. Ugotovilo je, da je bila geodetska storitev, zaračunana tožencu z računom 55/2012, opravljena, da jo je naročil toženec in da se je storitve (mejne obravnave) tudi udeležil. Iz nadaljnjih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil toženec s strani tožeče stranke in družbe M. d. o. o. obveščen tudi o pogodbi o odstopu terjatve z dne 24. 7. 2014. Po takih dejanskih ugotovitvah, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ugotavlja, da je tožbenemu zahtevku ugodeno ob pravilni uporabi 419. člena OZ². Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, razen tistih, za katere zakon določa, da je njen prenos prepovedan. V obravnavanem primeru ne gre za terjatev, ki je po zakonu ne bi bilo mogoče prenesti na tožečo stranko (prvi odstavek 417. člena OZ). Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec o odstopu terjatve obveščen, mora svojo obveznost iz naslova naročene in opravljene geodetske storitve poravnati tožeči stranki kot prevzemniku, in sicer po izdanem in njej odstopljenem računu odstopnika (drugi odstavek 419. člena OZ).

12. Pritožba nima interesa za izpodbijanje sodbe v točki I. in III. Tožbeni zahtevek je bil v tem delu delno zavrnjen. Sprejeta odločitev je pritožniku v korist.

13. Sodba je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Pritožbo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanih delih (točka II. in IV.) potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP).

14. Odločanje o pravdnih stroških je odpadlo, ker jih pritožnik ni priglasil.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Obligacijski zakonik, Ur. l. RS št. 83/2001 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 1286/2016
• VSL Sodba I Cpg 699/2018
• VSL Sodba II Cp 557/2017