VSL sklep Cst 300/2017

Jedro

Ugovor zoper sklep o prodaji je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da ni R. edini upnik stečajne dolžnice s priznano terjatvijo in ločitveno pravico na nepremičnini. Smiselno torej, da so neutemeljeni očitki pritožnice o nesorazmernosti ukrepa prodaje premoženja za poplačilo enega upnika, za katerega dolžnica trdi, da iz njenega premoženja ne sme biti poplačan. Dolžnica v pritožbi ne trdi, da so ostali upniki v postopku osebnega stečaja že bili poplačani, ali da se bodo lahko poplačali iz kakšnega drugega njenega premoženja. Zato se izkaže za odločitev o pritožbi neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje s sklepom o prodaji dolžničinega premoženja prekomerno posega v interese stečajne dolžnice ter da ne varuje interesa ostalih upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor stečajne dolžnice z dne 25. 2. 2017 (p. d. 62) in ohranilo v veljavi sklep o prodaji - tretji z dne 10. 3. 2017 (p.d. 61).

2. Stečajna dolžnica se je zoper sklep pritožila. V pritožbi je vztrajala pri stališču, da bi se sodišče moralo tudi vsebinsko opredeliti do njenih dokazov in trditev, da je bila terjatev upniku R. v tem stečajnem postopku neutemeljeno priznana. Sodišču prve stopnje je očitala, da na račun priznane terjatve upniku R. ne varuje in uresničuje interesa ostalih upnikov. Drugostopnemu sodišču je predlagala, da začasno ustavi prodajo predmetne nepremičnine in naloži sodišču prve stopnje, da ugotovi upravičenost obstoja priznane terjatve upnika R.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dodatni sklep o prodaji je sodišče prve stopnje izdalo v skladu z določbo četrtega odstavka 331. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Dolžnica z ugovorom (očitno po pomoti datiranim z dne 25. 2. 2017), ki ga je vložila v skladu z osmim odstavkom 53. člena ZFPPIPP zoper sklep z dne 10. 3. 2017, ni izpodbijala niti določitve cene, niti načina prodaje, kar je bila vsebina sklepa o dodatni prodaji. Zato se je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa omejilo le na trditve iz ugovora zoper sklep o prodaji, te pa je bilo mogoče razumeti v smeri, da unovčenje nepremičnine, ki se prodaja, ni potrebno za poplačilo ločitvene pravice upnika R., ker ta upnik sploh nima nobene terjatve do dolžnice. V tem smislu razumljen ugovor zoper sklep o prodaji je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da ni R. edini upnik stečajne dolžnice s priznano terjatvijo in ločitveno pravico na nepremičnini. Smiselno torej, da so neutemeljeni očitki pritožnice o nesorazmernosti ukrepa prodaje premoženja za poplačilo enega upnika, za katerega dolžnica trdi, da iz njenega premoženja ne sme biti poplačan. Dolžnica v pritožbi ne trdi, da so ostali upniki v postopku osebnega stečaja že bili poplačani, ali da se bodo lahko poplačali iz kakšnega drugega njenega premoženja. Zato se izkaže za odločitev o pritožbi neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje s sklepom o prodaji dolžničinega premoženja prekomerno posega v interese stečajne dolžnice ter da ne varuje interesa ostalih upnikov.

5. Neutemeljeno očita pritožnica sodišču prve stopnje, da je kršilo načelo zakonitosti, ker ni presojalo dokazov, s katerimi je dolžnica dokazovala svoje trditve, da terjatev upnika R. ne obstoji. Pritožnica namreč izhaja iz zmotnega stališča, da sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti po določbah ZFPPIPP, odloča tudi o sporu iz premoženjskih razmerij med dolžnico in upniki. V stečajnem postopku veljajo posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (primerjaj z Oddelkom 5.6. ZFPPIPP). Terjatve upnikov preizkuša stečajni upravitelj, ugovor o prerekanju terjatev po 63. členu ZFPPIPP pa lahko podajo upniki, v osebnem stečaju pa tudi stečajni dolžnik (64. člen ZFPPIPP). V kolikor bi bila terjatev upniku R. prerekana, bi v sporu na podlagi vložene tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve odločalo sodišče v pravdnem postopku po pravilih ZPP, ne pa stečajno sodišče. S tem, ko je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa dolžnici odgovorilo, da je bila upnikova terjatev v stečajnem postopku že preizkušena in da je postal sklep o preizkusu terjatev že pravnomočen (10. 1. 2015), ni ravnalo nezakonito, nesorazmerno in celo diskriminatorno do stečajne dolžnice, kar trdi v pritožbi.

6. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o dodatni prodaji. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

18.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 32/2022
• VSL Sklep Cst 103/2023
• VSL Sklep Cst 192/2023 in Cst 193/2023