VSL sklep Cst 253/2017

Jedro

Pritožnik ni oseba, ki bi v tej zadevi imela pravico do pritožbe.

V skladu s 199. členom ZPP mora oseba, ki se želi pridružiti eni od pravdnih strank, podati izjavo o vstopu v pravdo. Pritožnik takšne izjave v zavrženi pritožbi ni podal. Zgolj navedel je, da je eden od ponudnikov za odkup terjatve, ki je predmet sporazuma, s čimer izkazuje pravni interes za vložitev te pritožbe. Taka navedba pa ne predstavlja izjave o vstopu v pravdo v smislu tretjega odstavka 199. člena ZPP. Iz izjave niti ni izkazan kakršen koli pravni interes pritožnika, zgolj ekonomski interes, ki ga pritožnik verjetno res ima, pa ne predstavlja upoštevnega pravnega interesa.

Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), torej pravila ZPP. Pri tem pa spregleda, da ZFPPIPP celovito ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Ker ZFPPIPP to vprašanje celovito ureja sam, izven tega okvira ni mogoče priznati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. O tem obstaja tudi obsežna in usklajena sodna praksa. To pa pomeni, da tudi če bi pritožnik podal izjavo o vstopu v pravdo v smislu 199. člena ZPP, sodišče prve stopnje intervencije ne bi moglo dovoliti, saj v konkretnem primeru ni podlage za uporabo teh pravil ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo A. d.o.o. z dne 23. 3. 2017 (r. 110) zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je v uvodu tega sklepa navedena oseba pravočasno pritožila. Navedla je, da je sodišče v celoti spregledalo določbe 199. člena in naslednjih ZPP - določbe o udeležbi drugih oseb v pravdi oziroma v stečajnem postopku. Tisti, ki ima pravni interes, se lahko pridruži eni od strank v postopku, ob smiselni uporabi te določbe ima seveda tudi pritožnik pravico do pritožbe, saj se je z izpodbijanim sklepom odločalo o vprašanju, za katerega je zatrjeval in dokazal svoj ekonomski in pravni interes. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo očitno zato, da bi višjemu sodišču preprečilo odločanje o prvem nepravilnem sklepu, s čimer je pritožniku odvzelo pravico uveljavljati svoje koristi. Višje sodišče mora prvotni izpodbijani sklep razveljaviti po uradni dolžnosti, saj vsebuje takšne nepravilnosti, da ne more in ne sme postati pravnomočen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nima položaja stranke v tem stečajnem postopku. Zoper sklepe sodišča, izdane v stečajnem postopku, pa se smejo pritožiti le stranke postopka zaradi insolventnosti; upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon (126. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Sklep z dne 8. 3. 2017, pritožbo zoper katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo, je bil izdan na podlagi 322. člena ZFPPIPP. Določilo tega člena ne daje pravice do pritožbe osebam, ki niso stranke tega postopka. Pritožnik tako ni oseba, ki bi v tej zadevi imela pravico do pritožbe.

5. Pritožbeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje v celoti spregledalo določbe 199. člena in naslednjih Zakona o pravdnem postopku - ZPP - so neutemeljeni. Že v skladu s 199. členom ZPP mora oseba, ki se želi pridružiti eni od pravdnih strank, podati izjavo o vstopu v pravdo. Pritožnik takšne izjave v zavrženi pritožbi ni podal. Zgolj navedel je, daje eden od ponudnikov za odkup terjatve, ki je predmet sporazuma, s čimer izkazuje pravni interes za vložitev te pritožbe. Taka navedba pa ne predstavlja izjave o vstopu v pravdo v smislu 3. odstavka 199. člena ZPP. Višje sodišče pri tem še dodaja, da iz izjave niti ni izkazan kakršen koli pravni interes pritožnika, zgolj ekonomski interes, ki ga pritožnik verjetno res ima, pa ne predstavlja upoštevnega pravnega interesa.

6. Sodišče prve stopnje tako take pomanjkljive oz. pavšalne trditve pritožnika niti ni smelo upoštevati kot predloga za vstop v pravdo oziroma v stečajni postopek.

7. Pritožnik ima sicer prav, ko navaja, da se za postopek zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP), torej pravila ZPP. Pri tem pa spregleda, da ZFPPIPP celovito ureja položaje posameznih udeležencev v insolvenčnih postopkih in opredeljuje procesne oziroma materialnopravne predpostavke za posameznega udeleženca v postopku. Ker ZFPPIPP to vprašanje celovito ureja sam, izven tega okvira ni mogoče priznati pravice do udeležbe v postopku drugim udeležencem, ki tem kriterijem ne zadostujejo. O tem obstaja tudi obsežna in usklajena sodna praksa (npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani Cst 157/2015 z dne 31. 3. 2015, Cst 447/2015 z dne 23. 7. 2015, Cst 616/2015 z dne 27. 10. 2015, Cst 758/2015 z dne 5. 1. 2016 in Cst 48/2016 z dne 26. 1. 2016). To pa pomeni, da tudi če bi pritožnik podal izjavo o vstopu v pravdo v smislu 199. člena ZPP, sodišče prve stopnje intervencije ne bi moglo dovoliti, saj v konkretnem primeru ni podlage za uporabo teh pravil ZPP.

8. Izpodbijani sklep je zato pravilen inje višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 644/2012
• VSC Sklep III Cpg 55/2019
• VSL Sklep I Cp 2185/2017