VSL Sklep II Cp 1035/2017

Jedro

Sodna taksa mora biti plačana v roku, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok je sicer mogoče podaljšati, a le s predlogom znotraj s plačilnim nalogom določenega roka, a tega tožnik ni predlagal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo oba ugovora, vložena 19. 1. 2017, zoper plačilna naloga z dne 23. 12. 2016 (pod red. št. 64 in 63).

2. Tožnik v zelo obsežni pritožbi (ki obsega skupaj z navedbo dokazov 51 strani) izpodbija sklep iz vse pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), brez konkretnega pritožbenega predloga, a s pripisom, da naj sodišče pravično razsodi. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izpodbijani sklep, so zajete na straneh 29 - 34. Iz njih je mogoče v zvezi s plačilnim nalogom na red. št. 64 razbrati, da prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev določbe 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ker v skladu s 1. členom ZST-1 ni smiselno upoštevalo določb ZPP, in sicer 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da ni dovoljeno izdati sklepa o zavrženi tožbi brez glavne obravnave, ki je za ugotovitveno tožbo predvidena. Citira omenjene določbe zakonov. Hkrati navaja, da je sodišče kršilo določbo prvega odstavka 5. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS), ki določa, da država varuje na svojem ozemlju človekove pravice in temeljne svoboščine. Sodišču očita tudi kršitev določb Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Meni, da je sodišče v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravice in s pravico do poštenega sojenja povzročilo nepotrebne postopke. Ni pravne podlage za obveznost plačila sodne takse za takšne postopke. Sodna taksa je bila plačana že v okviru plačila takse za druge postopke v tem sporu. Sodišče je v nasprotju s 6. členom Konvencije določilo nerazumne roke. Ponavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo izpeljati glavno obravnavo, ker ni bilo razlogov za zavrženje ugotovitvene tožbe, za katero je bila sodna taksa že plačana. Ob sklicevanju na določbo 18. člena ZST-1, ki govori o enkratnem plačilu takse, meni, da ni bilo podlage za izdajo spornega plačilnega naloga. Navaja, da se te navedbe nanašajo tudi na drugi plačilni nalog (pod red. št. 63). V zvezi z njim pa še dodaja, da sodišče ni imelo pravne podlage za postopek zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Določilo je nerazumen pritožbeni rok zoper takšno odločitev, sodišče pa tudi ni imelo podlage za zavrženje pritožbe zoper zavrženo tožbo, saj za to ni bilo razlogov. Sicer pa je plačal sodno takso v višini 567,00 EUR za pravdni postopek za ugotovitveno tožbo, plačal je takso za predlog za začasno odredbo in za predlog za zavarovanje dokazov, kot tudi takso za dve pritožbi na višje sodišče in za dopustitev revizije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik 25. 10. 2016 vložil dve obsežni pritožbi, in sicer zoper sklep sodišča z dne 14. 9. 2016, s katerim je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in sklep sodišča z istega dne, s katerim je zavrglo prepozno pritožbo tožnika zoper sklep o zavrženju tožbe. Sodišče je izdalo dva ločena plačilna naloga in odmerilo za vsako pritožbo sodno takso v znesku 33 EUR ter določilo rok za plačilo 8 dni.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikova ugovora zoper plačilna naloga zavrnilo. Sodišče prve stopnje je že v izpodbijanem sklepu odgovorilo na vse tožnikove ugovore, ki jih ponavlja tudi v pritožbi. Pritožbeno sodišče se strinja s celovitimi razlogi prvega sodišča (glede roka za plačilo takse, ugovornega roka, načela enkratnega plačila sodne takse, kot glede prejšnjih plačil sodne takse v zvezi z drugimi procesnimi dejanji tožnika) in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje kot pravilne. V odgovor na pritožbo pa še dodaja.

6. Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanj sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon (8. člen ZST-1). V skladu s 105a. členom ZPP je plačilo sodne takse za vsakršno pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje procesna predpostavka. Sodna taksa mora biti plačana v roku, ki je določen v plačilnem nalogu. Rok je sicer mogoče podaljšati, a le s predlogom znotraj s plačilnim nalogom določenega roka, a tega tožnik ni predlagal. ZST-1 v 34.a členu določa osemdnevni rok za plačilo sodne takse, ki teče za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, od dneva vročitve plačilnega naloga stranki, v primeru, da je zoper ugovorni postopek zoper plačilni nalog vloženo pravno sredstvo pa naslednji dan po vročitvi sklepa o odločitvi o tem pravdnem sredstvu (7. odst. 34.a člena ZST-1). Za pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zoper sklep o zavrženju pritožbe je predvidena sodna taksa po tarifni številki 30010 ZST-1, ki je namenjena za odmero takse za postopke o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 34.a člena ZST-1, ki govori o postopku plačila sodne takse. Drži, da je v tretjem odstavku 1. člena ZST-1, v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu predvidena smiselna uporaba ZPP, vendar pa se tožnik pri tem zmotno sklicuje na določbo 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je kršitev postopka podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. Tožnik namreč navezuje to kršitev v zvezi z izdajo sklepa o zavrženju tožbe, ki pa ni predmet pritožbenega preizkusa. Predmet tega pritožbenega preizkusa je taksna obveznost in nič drugega.

8. Neutemeljen je tudi pavšalen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje v ugovornem postopku zoper plačilni nalog kršilo 5. člen Ustave RS, ki določa, da država na svojem ozemlju varuje človekova pravice in temeljne svoboščine. S katerim konkretnim ravnanjem sodišča prve stopnje in katera pravica ali svoboščina naj bi mu bila v tej fazi postopka kršena, tožnik konkretizirano ne pove, zato na takšen ugovor ni mogoče posebej odgovoriti.

9. Sodišče prve stopnje pa tudi ni kršilo določb EKČP o prepovedi zlorabe pravice in pravice do poštenega sojenja. Sodišče je dolžno odločiti o vsaki (dovoljeni) pritožbi, ki jo stranka vloži zoper sodno odločbo. Z izdajo plačilnega naloga in odločanjem o ugovoru zoper njega ni povzročilo nepotrebnih postopkov, ravno nasprotno, to je bilo dolžno storiti. Da bi bila sodna taksa za sporni pritožbi že plačana, ni bilo zatrjevano in izkazano, (sicer pa začne rok teči šele z vročitvijo tega sklepa), plačilo sodne takse za tožbo in za druga v pritožbi našteta posamezna procesna ravnanja tožnika pa v skladu z 18. členom ZST-1 ne daje podlage za taksno prostost.

10. Osemdnevni rok za plačilo sodne takse v znesku 33 EUR je povsem ustrezen in primeren. Ta rok, kot tudi pritožbeni roki zoper meritorno ali procesno odločitev, so določeni v zakonu in veljajo za vse enako. Subjektivno dojemanje zahtevnosti zadeve ne more biti merilo za določanje dolžine rokov. Po prepričanju pritožbenega sodišča pritožniku v postopku izdaje plačilnega naloga ni bila kršena pravica do dostopa do sodišča in s tem učinkovitega pravnega sredstva.

11. Pritožbene navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje nepravilno odločanje ali ravnanje prvostopenjskega sodišča v zvezi z odločitvijo o zavrženju ugotovitvene tožbe, ki niti še ni pravnomočna, niso pravno relevantne v tej fazi postopka, ko je predmet pritožbenega preizkusa pravilnost izdaje plačilnega naloga. Enako velja tudi za vse tiste navedbe, ki jih tožnik podaja v pritožbi na straneh 1-28, ki se nanašajo na glavno stvar, torej na ugotovitveni zahtevek, in na kronološki pregled vseh procesnih ravnanj sodišča prve stopnje in tožnika.

12. Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega dostavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 112/2023
• VDSS Sklep Pdp 676/2021
• VSL sklep I Cpg 803/2014