VSL Sklep II Cp 1621/2017

Jedro

Tožeča stranka manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje št. 1 v pritličju stanovanjskega bloka na ... v X pod pogoji Stanovanjskega zakona iz leta 1991. Tožniku je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 737,49 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Tožnik ne pozna natančne cene stanovanja po kriterijih takratnega Stanovanjskega zakona, zato je predlagal, naj se cena določi v okviru pravdnega postopka. Sodišče bi moralo postopati po tretjem odstavku 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in tožnika pozvati k dopolnitvi tožbe zaradi nesklepčnosti. Tožnik ni imel možnosti, da bi tožbo dopolnil in je upravičeno pričakoval, da se bodo stvari razjasnile v pravdi. Poleg tega ni potrebno, da je obveza določena, ampak zadostuje, da je določljiva. Tožnik tudi ni prejel poziva, da naj se izjasni o vlogi nasprotne stranke. Prejel je le vlogo nasprotne stranke o pravnih naziranjih in je pričakoval razpis naroka. Bistveno je, da ni bil pozvan k dopolnitvi tožbe oziroma na odpravo nepravilnosti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb ZPP, in sicer tretjega odstavka 318. člena ZPP. Napačno je odločeno tudi o stroških. Predlaga še oprostitev plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zahteva sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje po določilih Stanovanjskega zakona iz leta 1991. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Prvostopenjsko sodišče je izdalo zavrnilno zamudno sodbo, saj je ocenilo, da gre za primer iz četrtega odstavka 318. člena ZPP, ko gre za nesklepčno tožbo in sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti, saj bi tožba ostala nesklepčna tudi če bi stranka posamezne tožbene navedbe dopolnila. Sodišče prve stopnje tožniku očita, da tožbeni zahtevek v tožbi ni postavljen tako, da bi izrek v celoti nadomestil sklenjeno prodajno pogodbo. Izrek mora biti oblikovan tako, da vsebuje vse bistvene elemente pogodbe, kot jih opredeljujejo členi 117. do 125. člena SZ.

6. Sodišče prve stopnje pravilno šteje, da nastane dolžnost lastnika stanovanja skleniti prodajno pogodbo po 117. členu SZ v 30 dneh po pravilno vloženi in popolni zahtevi upravičenca¹. Tožena stranka zato prodajne pogodbe, ki ni vsebinsko skladna z zakonskimi zahtevami, ni dolžna skleniti. Sodba mora zato zajeti presojo vseh elementov bodoče pogodbe². Glede na določbi 117. in 118. člena SZ je lahko tožen na prodajo stanovanja le tisti, ki je lastnik in ki lahko kupcu omogoči pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo³. Pravilna je tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnik teh navedb v tožbi ni podal. Nepravilno pa je v nadaljevanju sklepanje prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka z dopolnitvijo posameznih navedb ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti tožbe in so zato podani pogoji iz četrtega odstavka 318. člena ZPP, po katerem sodišče ni dolžno pozivati tožeče stranke na odpravo nesklepčnosti. Tožeča stranka namreč manjkajoče trditve lahko odpravi in s tem tudi nesklepčnost tožbe, sodišče pa jo je v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP na to dolžno pozvati in ji določiti rok za odpravo nesklepčnosti ter jo opozoriti na posledice, do katerih bi prišlo, če tako ne bo postopala.

7. Če se bo tožeča stranka na poziv sodišča na odpravo nesklepčnosti odzvala in nesklepčnost tožbe z novimi navedbami odpravila, bo moralo sodišče popravljeno tožbo vročiti toženi stranki v odgovor. Po prejemu odgovora tožene stranke oziroma po poteku roka za prejem odgovora (če tožena stranka na popravljeno tožbo ne bi odgovorila), pa bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, kako naprej postopati v skladu s procesnimi določili ZPP⁴.

8. Ker je prvostopenjsko sodišče ravnalo v nasprotju z določilom 318. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP). Navodila za nadaljnje postopanje so razvidna iz zgornje obrazložitve.

-------------------------------
¹ Sodba VSRS II Ips 69/2001.
² Primerjaj sklep VSL II Cp 2472/2015.
³ Primerjaj sodbo VSRS II Ips 188/2000.
⁴ V tej fazi postopka ni moč predvideti, če bo tožeča stranka tožbo dopolnila, kako jo bo dopolnila, če bo tožena stranka na tožbo odgovorila in kakšne navedbe bo podala v odgovoru na tožbo.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1260/2016
• Sodba VIII Ips 260/2007
• VSM Sklep I Cp 849/2019