VSL Sodba in sklep II Cp 794/2017

Jedro

Prvi toženec se ni držal dogovorjenih pogojev, tožnik ga je na to opozoril in mu določil primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Prvi toženec tožnikove zahteve ni izpolnil, zato je ta upravičeno odstopil od pogodbe. Ta je bila razvezana po samem zakonu. Tožnik ima pravico do vrnitve tistega, kar je dal, ker je toženec s plačilom v zamudi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pogodba je bila razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je dal tožnik prvemu tožencu za izpolnitev obveznosti, zato oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben. Dopustna tudi ni ugotovitvena tožba, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel.

Izrek

I. Pritožba drugega toženca se zavrže.

II. 1.) Pritožbi prvega toženca se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Pogodba med toženo stranko A. A., ... in tožečo stranko B. B., ..., za izdelavo motornega kolesa "...", sklenjena v mesecu avgustu 2012, je razvezana."

2.) V preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in sodba potrdi.

III. Toženca sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je pogodba med toženo stranko A. A. in tožečo stranko B. B. za izdelavo motornega kolesa "...", sklenjena v mesecu avgustu 2012, razvezana (I. točka izreka); da je tožena stranka A. A. dolžan tožeči stranki B. B. plačati znesek v višini 6.922,77 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2014 dalje do plačila, vse v roku 15 dni (II. točka izreka); kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače je sodišče zavrnilo (III. točka izreka); odločilo, da je tožena stranka A. A. dolžan tožeči stranki B. B. povrniti stroške postopka v višini 1.428,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila, v roku 15 dni (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe sta toženca vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da tožnik ne obrazloži pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek. Sodišče je ugotovilo, da je bila pogodba razvezana po samem zakonu, dajatveni zahtevek je že zapadel, zato tožnik nima pravnega interesa za postavitev ugotovitvenega zahtevka. Izpostavlja, da je bil posel opravljen med tožnikom in tožencem družbo X. d. o. o., kar izhaja tudi iz prepisa zvočnega posnetka z dne 13. 10. 2016, ko je na strani 6 zapisnika iz izpovedbe tožnika vidno, da je vedel, da je pogodbo sklenil s to družbo, čeprav je najprej navajal, da za obstoj te družbe ni vedel. Da je že ob sklenitvi pogodbe vedel, da pogodbo sklepa z družbo, je potrjeno z njegovo izjavo, da sta se stranki že ob prvem srečanju dogovorili, da bo račun izdan na firmo. V tožbi je tudi navajal, da je prvega toženca izbral kot namestnika, podizvajalca izvršitve naročil za sestavo motornega kolesa. Tudi na tožbo in na dopis pooblaščenke tožnika z dne 14. 10. 2004 je odgovorila družba, pooblaščenka tožnika je tudi dopis o postavitvi dodatnega roka za izpolnitev obveznosti z dne 10. 10. 2014 naslovila na družbo. Prvi toženec zato ni tisti, s katerim je tožnik sklenil podjemno pogodbo, zato je tožbeni zahtevek zoper njega neutemeljen. Tudi je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila priča C. C. prisotna ob izročitvi 2.900,00 EUR prvemu tožencu. Iz prepisa zvočnega posnetka izhaja, da je imela ta znesek pri sebi, izročila pa ga je v roke tožniku tik preden sta prišla k prvemu tožencu, ostale zneske pa je ponavadi izročila tožniku pred banko ali doma. Iz povedanega torej ne izhaja, da bi bila zraven pri izročitvi 2.900,00 EUR. Napačen je tudi zaključek sodišča, da dvigi denarja izkazujejo tudi dejansko izročitev denarja prvemu tožencu. Takšen zaključek je sodišče sprejelo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, tudi na podlagi ocene verodostojnosti tožnikove izpovedbe, ki naj bi bila vseskozi skladna in neprirejena, kar pa ne drži, saj so bila tožnikova navajanja na naroku neskladna z njegovimi navajanji v tožbi. Sodišče tudi pravi, da je bil dvignjen denar v glavnini izročen prvemu tožencu, tudi tožnik sam je v drugi pripravljalni vlogi trdil, da so bili prvem tožencu v pretežnem delu izročeni znesek gotovine. Sodišče ne pojasni, kakšen del vtoževanega zneska pomeni "glavnina". Nejasen je tudi stavek "glede na dejstvo, da je prejem are slednje tudi sama priznala, je zahtevku na vračilo 5.300,00 EUR posledična v celoti ugodilo". Res prvi toženec priznava, da je prejel aro v višini 500,00 EUR, to pa še ne pomeni, da je utemeljen tudi znesek za plačilo 5.300,00 EUR. Sodba je neobrazložena tudi v 16. točki obrazložitve, ko sodišče navaja le, da je po višini stroške tožnik delno utemeljil tudi s predložitvijo listinske dokumentacije, ob tem pa sodišče ne pojasni, kako je izračunalo višino vrednosti posameznih delov, iz katere dokumentacije naj bi izhajala tržna vrednost ali druga vrednost premičnin. Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni skladna z določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). S tem, ko se sodišče ni opredelilo do ključnih trditev stranke, mu je onemogočilo pravno varstvo v tej zadevi, kršilo je njegove ustavne pravice, tudi pravico iz 22. člena Ustave RS. Nepravilna in nezakonita je sodba tudi zato, ker v izreku sodbe sodišče ni podalo nobene odločitve glede drugega toženca. Nepravilno je sodišče postopalo tudi, ko je prepis zvočnega posnetka z dne 13. 10. 2016 pritožniku poslalo hkrati s sodbo, tako da ni imel možnosti ugovarjati zoper prepis zvočnega posnetka.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba prvega toženca je delno utemeljena, pritožba drugega toženca je nedovoljena.

5. Tožnik navaja, da je s prvim tožencem v avgustu 2012 sklenil ustno (podjemno) pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika - OZ) za izdelavo motornega trikolesa "trike" in sicer tako, da se posel v obliki dela in materiala šteje za zaključenega "ko bo motor postavljen na kolesa" oziroma, ko bo posel dosegel vrednost 6.000,00 EUR, četudi vozilo ne bo v celoti dokončano¹. Dogovor je tudi bil, da določen material preskrbi tožnik. 1. 3. 2013 je tožnik zahteval izstavitev računa in poročilo o opravljenem poslu, saj je bil motor narejen do dogovorjene faze, česar pa ni prejel, prav tako tudi ne motorja. Dne 7. 10. 2014 je prvega toženca še enkrat pozval k izpolnitvi obveznosti in mu postavil primeren dodatni rok (tudi za izročitev motorja), pri čemer prvi toženec tudi v dodatnem roku ni izpolnil sprejetih obveznosti, zato je tožnik od pogodbe odstopil. Od prvega toženca zahteva vrnitev danega in sicer 5.300,00 EUR izročenega denarja, plačilo 1.818,44 EUR iz naslova vrednosti izročenega materiala² in 154,33 EUR predpravnih stroškov, skupaj 7.272,77 EUR. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo v višini 6.922,77 EUR, v preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Razsodilo je tudi, da je pogodba med prvim tožencem in tožnikom za izdelavo motornega kolesa, sklenjena v mesecu avgustu 2012, razvezana.

6. Da je bila ustna podjemna pogodba o izdelavi trikolesnega motornega vozila sklenjena med tožnikom in prvim tožencem in da je prvi toženec delo tudi osebno opravil, ne more biti sporno. Da je bila pogodba sklenjena med njima in posel opravljen s strani prvega toženca osebno, je tožnik v tožbi jasno navedel³. To je v odgovoru na tožbo⁴ in ko je bil zaslišan, tožnik sam potrdil⁵. Drugačne pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

7. C. C. (žena tožnika) je zaslišana potrdila, da je bila osebno prisotna pri izročitvi zneska 2.900,00 EUR prvemu tožencu (druga stran list. št. 78 zapisa)⁶ in ne drži pritožbeni očitek, da kaj takšnega iz zapisa zvočnega posnetka ne izhaja.

8. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o tem, da je tožnik izkazal, da je prvemu tožencu za opravljeno delo in material skupaj izročil 5.300,00 EUR, napravilo ne samo upoštevaje potrdila, ki izkazujejo dvige gotovine (dne 8. 11. 2012 2.900,00 EUR, dne 28. 12. 2012 1.100,00 EUR in dne 5. 2. 2013 1.000,00 EUR), temveč na podlagi dovolj vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), da jo pritožbeno sodišče sprejema. Upravičeno je tožnikovo izpovedbo ocenilo za skladno (tudi s trditvami), kakor tudi, da bi bilo neživljenjsko, da bi prvi toženec posel prevzel in ga opravljal zgolj pri prejeti ari 500,00 EUR.

9. Izpiski o dvigih denarja potrjujejo tožnikove trditve, da je bilo z njegovega računa dvignjenih dne 8. 11. 2012 2.900,00 EUR, dne 28. 12. 2012 1.100,00 EUR in dne 5. 2. 2013 1.000,00 EUR, skupaj s 500,00 EUR are, je to 5.500,00 EUR. Tožnik od prvega toženca zahteva vrnitev 5.300,00 EUR in ker je prejem are v višini 500,00 EUR nesporen, torej iz naslova navedenih dvigov 2.800,00 EUR (namesto vseh 3.000,00 EUR), torej pretežni del dvignjene, in po ugotovitvah sodišča prve stopnje izročene, gotovine. Sodba tudi v tem delu ni nejasna in ne protispisna.

10. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 23. 3.2016 natančno opredelil katere dele kolesa je izročil prvemu tožencu in tudi njihovo vrednost (list. št. 39). Teh konkretnih trditev prvi toženec ni nikoli prerekal⁷, zato jih je sodišče prve stopnje upravičeno štelo kot resnične (drugi odstavek 214. člena ZPP)⁸ in jih tožniku ni bilo potrebno posebej dokazovati, sodišču prve stopnje pa se do njih tudi ni bilo potrebno posebej opredeljevati.

11. Iz povedanega sledi, da se je sodišče prve stopnje do vseh relevantnih trditev prvega toženca opredelilo in mu zagotovilo ustrezno varstvo njegovih pravic v postopku (22. člen Ustave RS).

12. Res je sodišče prve stopnje prepis zvočnega posnetka naroka z dne 13. 10. 2016 prvemu tožencu poslalo hkrati s sodbo, vendar pritožba ne pove, kakšne ugovore bi prvi toženec imel zoper prepis in kako bi ti, če bi jih imel možnost pravočasno uveljavljati, lahko vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve, zato je tudi ta pritožbena navedba pravno nerelevantna navedba.

13. Tožnik je tožbeni zahtevek primarno uperil zoper prvega toženca, podredno pa zoper drugega toženca - pravno osebo. Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu primarnemu tožbenemu zahtevku ugodilo, zato se pravilno v obravnavanje podredno postavljenega ni spuščalo in o njem ni odločalo. Sodišče odloči o podrednem zahtevku le, če primarnega v celoti zavrne.

14. Sodišče prve stopnje je kot rečeno tožnikove trditve o dejstvih upravičeno štelo kot dokazane. Izkazal je, da se prvi toženec ni držal dogovorjenih pogojev, da ga je na to opozoril in mu določil primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Prvi toženec tožnikove zahteve ni izpolnil, zato je ta upravičeno odstopil od pogodbe (627. člen, 105. člen OZ). Ta je bila razvezana po samem zakonu (105. člen v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ). Tožnik ima pravico do vrnitve tistega, kar je dal (drugi odstavek 111. člena OZ), ker je toženec s plačilom v zamudi, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 378. člena OZ).

15. Kot rečeno je bila pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je dal tožnik prvemu tožencu za izpolnitev obveznosti, zato oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben. Dopustna tudi ni ugotovitvena tožba, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).

16. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi prvega toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, pa pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo (358. člen, 353. člen ZPP). Ker z obravnavanjem zahtevka pod točko I. izreka niso nastali kakšni posebni stroški, pritožbeno sodišče v odločitev o stroških postopka, kljub delni ugoditvi pritožbi, ni poseglo.

17. Drugi toženec za vložitev pritožbe zoper sodbo nima pravnega interesa (o tožbenem zahtevku zoper njega pritožbeno sodišče sploh ni odločalo), zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (352. člen ZPP).

18. Prvi toženec je s pritožbo uspel v sorazmerno majhnem delu, zaradi katerega niso nastali posebni stroški, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Drugi toženec s pritožbo ni uspel, zato tudi on nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tožnik je imel v ta namen na razpolago navedeni znesek (darilo za 30. rojstni dan), vozilo pa bi nato dokončal sam, saj je vešč tovrstnega dela.
² Ki je vgrajen v motor in ga v naravi ni mogoče vrniti, motor pa je ostal pri prvem tožencu
³ "Po začetnih usklajevanjih sta se tožeča in prva tožena stranka najprej dogovorili, da bo prevzela izdelavo motornega kolesa drugotožena stranka - podjetje X., d. o. o. katere zakoniti zastopnik je A. A., vendar sta na koncu odločili in dogovorili drugače. Ne glede na dejstvo, da A. A. kot zakoniti zastopnik tožene stranke - podjetja X. d. o. o. predstavlja personalni substrat pravne osebe je imela tožeča stranka interes in je izrecno zahtevala, da naročilo opravi prvo tožena stranka A. A. kot fizična oseba, saj je vedela, da je podjetje X. d. o. o. insolventno in zaradi teh objektivnih okoliščin nezmožno opraviti posle naročila. Prva tožena stranka A. A. je zahtevo tožeče stranke akceptirala..."
⁴ edini pismeni vlogi v postopku
⁵ "Kot je razvidno iz izpiskov, sva bila dogovorjena za izdelavo vozila trike...ni res, da sem odklanjal izročitev, zahteval sem samo plačilo materiala, ki sem ga porabil in plačilo porabljenih ur....g. B. je dne 16. 10.2012 prišel k meni z namenom naročila vozila trike in mi izročil 500,00 EUR avansa".
⁶ Poobl. tožene stranke: Pa ste kdaj videli osebno, da bi izročil gotovino v roke gospoda? Priča C. C.: Sem videla. Poobl. tožene stranke: Kdaj? Priča C. C.: Teh 2.900,00 EUR. Poobl. tožene stranke: Kje se je to zgodilo? Priča C. C.: V delavnici g. A.
⁷ V odgovoru na tožbo je pavšalno trdil, da je šlo za stare in neuporabne dele
⁸ Pri čemer je prvi toženec, ko je bil zaslišan, tudi sam povedal, da je do njihove izročitve in vgraditve res prišlo

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba III Ips 46/2020
• VSRS Sklep III DoR 100/2020
• VSM Sodba I Cp 827/2022