VSL Sodba I Cp 1074/2017

Jedro

Zaključek sodbe o neutemeljenosti ugovora zastaranja temelji na ugotovitvi, da je toženec s podpisom pogodbe o prevzemu dolga priznal obstoj celotnega dolga, ki je predmet pravde.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, (1) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 175785/2014 z dne 19. 12. 2014 razveljavi v 1. točki za znesek 534,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2011 in se postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka), (2) da navedeni sklep o izvršbi v ostalem delu v 1. točki izreka (tj. za znesek 534,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2011, za znesek 350,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2011 in za znesek 0,56 EUR) in v 3. točki izreka za znesek 54,24 EUR ostane v veljavi (II. točka izreka) in (3) da se navedeni sklep o izvršbi v ostalem delu 3. točke razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Odločilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti del stroškov postopka, sorazmerno uspehu v pravdi.

2. Toženec v pritožbi zoper II. in IV. točko izreka sodbe uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Ugotovitev sodbe, da terjatev izvira iz medsebojnega poslovanja med A., d.o.o., ki je terjatev odstopilo tožnici, in B., s.p., čigar dolg je prevzel toženec. Toženec je že pred sodiščem prve stopnje navedel, da je tožnik uveljavljal plačilo na podlagi verodostojnih listin, ki jih ni pravočasno predložil, če pa je toženčevo obveznost temeljil na pogodbi o prevzemu dolga z dne 21. 1. 2013 v zvezi s pogodbo o odstopu terjatve z dne 14. 5. 2013, pa ne gre za verodostojni listini in so tožnikove navedbe v nasprotju z listinami, na katere se sklicuje. Do tega se sodišče ni opredelilo. Stališča sodbe o neutemeljenosti ugovora prekluzije, ker je tožnica uveljavljala terjatev na podlagi pogodbe in ker je dokazne listine za to trditev predložila v dopolnitvi tožbe, ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb postopka. Poleg tega je stališče iz prej navedenih razlogov zmotno. Toženec je bil udeležen le pri pogodbi o prevzemu dolga. Vsebina dopisa z dne 12. 9. 2013 ne more biti merilo tega, ali je tožnica toženca obvestila o odstopu terjatve. Toženec ne priznava prejema tega obvestila. Plačili, izvedeni 30. 4. 2013 in 24. 6. 2013, sta bili izvršeni na račun družbe A., d.o.o., in ne gre za pripoznavo dolga za vse štiri verodostojne listine, kot zaključuje sodba. Gre za obveznosti po različnih naslovih - verodostojnih listinah; s plačilom posamezne terjatve ni mogoče sklepati na pripoznavo dolga. Zmotna je zato tudi odločitev o ugovoru zastaranja. Odločitev o obveznosti plačila zneska 0,56 EUR predstavlja odločitev mimo tožbenega zahtevka.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti. V sodbi je tudi odgovorjeno na toženčeve ugovore, nestrinjanje z njimi pa ne utemeljuje zaključka, da sodbe ni mogoče preizkusiti.

7. Odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo 885,69 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi temelji na ugotovitvah, (1) da terjatev izvira iz medsebojnega poslovanja med družbo A. d.o.o., in B., s.p., (2) da je toženec s pogodbo z dne 21. 1. 2013 prevzel dolg B., s.p., in (3) da je upnica odstopila terjatev tožnici.

8. Pri odločitvi so pravilno upoštevane navedbe v tožbi in njej predložene listine. Okoliščina, ali je tožnik predlog za izvršbo temeljil na verodostojnih listinah, sama po sebi ne vpliva na zakonitost sodbe.

9. Prevzemnik terjatve je upravičen zahtevati izpolnitev ne glede na to, ali je bil dolžnik obveščen o odstopu terjatve (419. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pritožbene navedbe v zvezi z obvestitvijo o prenosu terjatve zato ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijane sodbe.

10. Zaključek sodbe o neutemeljenosti ugovora zastaranja temelji na ugotovitvi, da je toženec s podpisom pogodbe o prevzemu dolga priznal obstoj celotnega dolga, ki je predmet pravde. Pritožbene navedbe, v katerih pritožnik vrednoti pomen (delnih) plačil, zato na pravilnost stališča sodbe o pretrganju zastaranja ne morejo vplivati.

11. Neutemeljen je očitek, da za odločitev o zahtevku za plačilo 0,56 EUR ni bilo podlage v tožbi. Ta znesek je bil izrecno naveden v predlogu za izvršbo in upoštevan tudi v znesku, katerega plačilo je tožnica zahtevala po delnem umiku tožbe.

12. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženčevega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1354/2003
• VSK sklep CDn 11/2016
• VSK sklep CDn 152/2016