<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 609/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.609.2017
Evidenčna številka:VSL00000961
Datum odločbe:24.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.), dr. Peter Rudolf (poroč.), Majda Irt
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL

Jedro

V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kamniku je s sklepom z dne 10. 1. 2017 odločilo:

- da se nepravdni postopek prekine in da se predlagateljico napoti na pravdo zoper nasprotna udeleženca zaradi ugotovitve, da je sama lastnica pritličnega stanovanja, med drugim tudi skladišča na stopnicah, ki v naravi predstavlja del stopnišča, ki iz pritličnega dela hiše vodi v kletni del (1. in 2. točka izreka),

- da je dolžna predlagateljica tožbo zoper nasprotna udeleženca vložiti v roku 15-ih dni od pravnomočnosti sklepa in o tem predložiti dokazilo naslovnemu sodišču (3. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožujeta nasprotna udeleženca, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da ga razveljavi ter zadevo posreduje sodišču prve stopnje. Nasprotni udeleženec naj bi že naroku dne 10. 1. 2017 opozoril, da je sodišče o tem vprašanju že zavzelo stališče, ki bi ga moralo predmetno sodišče upoštevati. Med strankami se je vodil pravdni postopek (P 49/2012), ki se je zaključil z odločitvijo, v kateri je sodišče zavzelo mnenje o lastniški strukturi v predmetni nepremičnini. Sodišče v pravdnem postopku naj bi izpostavilo ravno pravno vprašanje, na katerem temelji izpodbijani sklep. Da je sodišče o pravnem vprašanju, ki naj bi bil razlog prekinitve tega nepravdnega postopka, že odločilo, naj bi bilo razvidno iz 2. točke izreka, s katerim se toženima strankama (predlagateljici in njenemu partnerju) prepoveduje, da v bodoče s takimi ali podobnimi vznemirjanji posegata v solastninsko pravico tožečih strank. Ker ni upoštevalo, da je bilo vprašanje obstoja solastnine že pretehtano, da sta nasprotna udeleženca solastnino dokazala ter da se izrek sodbe v postopku P 49/2012 glasi na prepoved vznemirjanja solastnine, naj bi sodišče z izpodbijanim sklepom kršilo procesna pravila nepravdnega postopka. Napotitveni del in obrazložitev sklepa je v nasprotju s pravnomočno končano pravdno zadevo P 49/2012, iz dispozitiva katere je jasno razvidno, da predlagateljica nikakor ne more biti lastnica na stopnicah, ki predstavlja del stopnišča, ki vodi iz pritličnega dela hiše v kletni del.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Vsebina 2. točke izreka izpodbijanega sklepa kot tudi sama njegova obrazložitev nakazujejo naziranje sodišča prve stopnje, da imamo v konkretnem primeru opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine.1 Določene okoliščine, in sicer predvsem trditve predlagateljice, vsebina kupoprodajnih pogodb,2 iz katerih predlagateljica in nasprotna udeleženca izvajata svoja upravičenja na nepremičnini parc. št. 1 k.o. X, kot tudi zemljiško knjižno stanje takemu stališču dejansko pritrjujejo. Vendar pa bi pravilnost le-tega obenem pomenila, da je bila delitev pravzaprav že opravljena,3 da nimamo (več) opravka s stvarjo v solastnini4 in da postopek delitve solastnine (v skladu s 118. členom ZNP5 v zvezi s 70. in 110. členom SPZ6 ) ni potreben. Tovrstna razmerja narekujejo namreč drugačno postopanje (postopke).7 Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL.8 Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo"9 solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka (kot naj bi to konkretni bil) ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.

6. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP10 v zvezi s 37. členom ZNP). O stroških pritožbenega postopka bo s končno odločbo odločilo sodišče prve stopnje (četrti odstavek 163. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP).

7. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka najprej jasno ugotovi (razčisti), za kakšen stvarno-pravni položaj naj bi v konkretnem primeru (glede na predhodno povedano) pravzaprav šlo. Odgovor na to vprašanje, bo hkrati določil vsebino (potrebnost) nadaljnjega postopanja.

-------------------------------
1 Gre za primere, ko je bila stavba v naravi (že) razdeljena na posamezne dele, pri čemer se ta razdelitev v zemljiški knjigi odraža preko solastninskih deležev posameznih upravičencev (to je dejanskih etažnih lastnikov) na parceli, na kateri stavba stoji (glej npr. odločbo VS RS II Ips 151/2014 z dne 17. 12. 2015).
2 Predvsem glede "predmeta" nakupa.
3 Glej npr. odločbe VS RS II Ips 639/2006, VSL I Cp 2382/2013, VSL I Cp 89/2015, VSL II Cp 2025/2015 in VSL I Cp 998/2016.
4 Saj se obstoj solastnine in etažne lastnine na isti stavbi izključujeta (glej sodbi VS RS II Ips 639/2006).
5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.
6 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.
7 Ki je potrebno zaradi (zemljiško-knjižnega) evidentiranja ("formaliziranja") dejanske etažne lastnine.
8 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008, s kasnejšimi spremembami.
9 In torej ne le navidezno.
10 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 110

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExMzM1