VSL Sklep IV Cp 682/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec v času po prejšnji določitvi preživnine prejel dediščino v vrednosti 50.000,00 EUR. Kljub temu je zaključilo, da se obseg toženčevega premoženja ni spremenil. Navedlo je, da je res dedoval, vendar pa je že v času prejšnje določitve preživnine razpolagal z znatnimi prihranki. Takšen zaključek je notranje nelogičen. Če je imel tožnik v času prejšnjega sojenja prihranke (po oceni sodišča okoli 30.000,00 EUR) sedaj pa ima še dediščino, se je njegovo premoženje povečalo za dediščino oziroma za 50.000,00 EUR. Napačno tudi ni presojalo tožnikove trditve, da način toženčevega življenja izkazuje, da razpolaga z bistveno več premoženja kot sam zatrjuje, na kar kažejo nekatera indikatorna dejstva (avtomobil, potovanja) in tudi toženčevo poslovanje preko računov otrok in predvsem preko njegovega računa pri UniCredit bank. Dejansko stanje glede zatrjevane spremenjene toženčeve zmožnosti za preživljanje tožnika je tako ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, po katerem naj se preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati mladoletnemu tožniku v znesku 200,00 EUR mesečno, zviša za 180,00 EUR mesečno od dneva vložitve tožbe (5. 11. 2015) dalje. Odločilo je še, da je tožnik dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 699,98 EUR.

2. Tožnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge opredeljene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da jo razveljavi ter jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da so se od zadnje določitve preživnine spremenile tako njegove potrebe kot tudi toženčeve zmožnosti. Mladoletni tožnik je pričel obiskovati srednjo šolo in je v obdobju odraščanja, ko se življenjski stroški bistveno zvišajo. Zvišali so se tudi njegovi stroški šolanja. Tožnik res nima več stroškov v zvezi z igranjem violine, ima pa stroške v zvezi s šolanjem psa, ki so višji. Toženec je tudi opustil stike z mladoletnim tožnikom, kar je treba upoštevati pri določitvi preživnine. Sodišče je v prejšnjem sojenju razpolagalo s podatki o dohodkih, ki niso bili resnični. Tudi tožeča stranka ni poznala pravih dejstev. Tožnik je ugotovil, da je toženec preko fiktivnih računov študentskega servisa nakazoval dohodek sinu A., na račun, za katerega ta sploh ni vedel, izvršil pa je tudi nakazilo večjega zneska na račun B. Po podatkih FURS je imel na ime sina A. odprte račune pri FACTOR banki, Sberbanki, UniCredit, KBS in NLB. Samo obresti na računih so znašale 649,35 EUR, kar predstavlja tri mesečne preživnine. Tožnik je pridobil izpiske drugih bank in jih predložil sodišču. Iz teh pa je bilo ali bi moralo biti razvidno, da toženec "pere" denar preko računov svojih otrok. O teh računih zakonita zastopnica v prvotnem postopku ni vedela ničesar. Toženec uspešno prikriva svoje dohodke. Spremenjena okoliščina je tudi toženčevo dedovanje premoženja po materi, s katerim si je kupil stanovanje v K. Tudi okoliščina, da ima zunajzakonsko zvezo znižuje stroške njegovega lastnega preživljanja. Premoženjsko stanje toženca je boljše, kot je bilo ob prvem sojenju.

3. Toženec je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Meni, da je tožnik v tem postopku poskušal doseči preizkus sodbe višjega sodišča z dne 24. 9. 2014, s katero ni bil zadovoljen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih¹ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Preživnina mora biti torej v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. V 132. členu ZZZDR pa je določeno, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca zviša preživnino, če se spremenijo njegove potrebe ali zavezančeve zmožnosti, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za zvišanje preživnine je torej porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: potrebami otroka in zmožnostjo obeh staršev. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravno relevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi se njegove potrebe spremenile oziroma povečale v tolikšni meri, da bi narekovale spremembo toženčeve preživninske obveznosti. Prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se zmožnosti toženca v tem času povečale do te mere, da bi bilo potrebno zvišati njegovo preživninsko obveznost (tč. 22 obrazložitve izpodbijane sodbe).

7. Pritrditi je treba prvemu delu zaključka prvostopenjskega sodišča. Prehod na višji nivo šolanja (iz osnovne šole v srednjo šolo) sam po sebi še ne pogojuje tudi višjih življenjskih stroškov. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da pri potrebah tožnika ni prišlo do bistvenih sprememb. Šolski stroški so enaki tistim, ki jih je imel tožnik, ko je hodil v osnovno šolo. Enaki pa so tudi stroški izvenšolskih dejavnosti. Stroške v zvezi s treningi badmintona je imel tožnik že v času prejšnje določitve preživnine. Tožnik se sedaj res usposablja za vodnika reševalnih psov in ima tudi stroške z vzdrževanjem psa, vendar pa so ti stroški, ki so nedvomno upoštevni, tako kot to velja za stroške športnega in kulturnega udejstvovanja, po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča enaki stroškom v zvezi z učenjem oziroma igranjem violine, ki jih je sodišče upoštevalo ob prejšnji določitvi preživnine. Enaki pa so ostali tudi stanovanjski stroški, stroški oblačil in obutve, higiene in prehrane.

8. Po ugotovitvah sodišča ob zadnji določitvi preživnine² so tožnikovo materialno in pridobitno zmožnost opredeljevale okoliščine, da ima 700,00 EUR mesečnega dohodka, da živi od prihrankov, da je teh okoli 30.000,00 EUR in da ima v lasti enostanovanjski objekt, ki pa je črna gradnja. Materialno in pridobitno zmožnost tožnikove matere pa so opredeljevale okoliščine, da ima mesečno plačo okoli 1.500,00 EUR in da ima v lasti stanovanje. Sodišče je ugotovilo, da so toženčeve materialne in pridobitne zmožnosti, kljub nižji plači od toženkine, najmanj enake njenim materialnim in pridobitnim zmožnostim toženke, saj razpolaga z znatnimi prihranki.

9. V tem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec lastnik podjetja C., d.o.o. in solastnik podjetja D., d.o.o., bil je tudi solastnik podjetja E., d.o.o., vendar je v januarju 2016 prodal svoj 20 % delež za 1.400,00 EUR. Hkrati je toženec zaposlen v podjetju F., d.o.o., kot direktor in prejema plačo v višini 620,00 EUR. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec v času po prejšnji določitvi preživnine prejel dediščino v vrednosti 50.000,00 EUR. Po vložitvi tožbe (v decembru 2015) je polovico tega denarja investiral v nakup stanovanja v K., skupaj z novo partnerko. Sprejelo je tudi toženčevo oceno, da poseduje vrednostne papirje v ocenjeni vrednosti 5.000,00 EUR. Kljub temu je zaključilo, da se obseg toženčevega premoženja ni spremenil. Navedlo je, da je res dedoval, vendar pa je že v času prejšnje določitve preživnine razpolagal z znatnimi prihranki. Takšen zaključek je notranje nelogičen. Če je imel tožnik v času prejšnjega sojenja prihranke (po oceni sodišča okoli 30.000,00 EUR) sedaj pa ima še dediščino, se je njegovo premoženje povečalo za dediščino oziroma za 50.000,00 EUR. Zaključek sodišča je torej v nasprotju z njegovimi dejanskimi ugotovitvami glede obsega toženčevega premoženja oziroma njegove materialne in pridobitne zmožnosti. Poleg tega je navedeni zaključek pomanjkljiv. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je stil toženčevega življenja takšen, da si ga človek z dohodki, kakršne izkazuje, ne bi mogel privoščiti. Toženec je po prejšnji določitvi preživnine kupil avto (Toyota ..., letnik 2014), po trditvah tožnice pa naj bi otroka pripovedovala, da je vse vikende odsoten, da odhaja večkrat letno na potovanja, da je bil v zadnjem letu na dopustu na Malti, v preteklem letu pa na eksotičnih otokih. Tožnica je tudi opozorila, da je toženec odprl več bančnih računov na ime obeh otrok in da preko njih izvaja različne finančne transakcije. Tožnik je sodišču predložil poročila Finančne uprave Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da sta imela oziroma imata tožnik in njegov brat odprte račune pri petih različnih bankah v Republiki Sloveniji. Toženec je pojasnil, da je odprl račune na imena obeh otrok, ker ni bilo stroškov z vodenjem računov. Hkrati je pojasnil tok finančnih transakcij zgolj za en račun, in sicer pri Sberbanki na ime tožnikovega brata A., ki pa ga je ta potem, ko je ugotovil, da je imetnik tega računa, spraznil (14.750,00 EUR). Prvostopenjsko sodišče je tudi pridobilo podatke o prometu na toženčevem računu, ki ga ima pri NLB in pri UniCredit bank. Iz dokaznega sklepa, sprejetega na naroku z dne 10. 10. 2016 izhaja, da je sodišče vpogledalo v izpis prometa na navedenih računih, vendar pa tako izvedenih dokazov ni ocenilo, kar je tudi samo priznalo (tč. 19 obrazložitve izpodbijane sodbe). V nasprotju z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, po kateri nekatere transakcije segajo v čas razveze zakonske zveze med zakonito zastopnico tožnika in tožencem ter delitve skupnega premoženja ter v obdobje pred zadnjo določitvijo preživnine, promet na računu pri UniCredit bank izkazuje mesečne denarne transakcije v času po vložitvi tožbe v tej zadevi tudi v vrednosti več desettisoč EUR. Presoja teh dejanskih okoliščin bi lahko pripeljala do dejanskega zaključka, da toženec, tako kot je tekom postopka trdil tožnik, razpolaga z bistveno večjim premoženjem, kot je bilo to ugotovljeno v času prejšnje določitve preživnine oziroma, da so se njegove materialne ter pridobitne zmožnosti spremenile oziroma izboljšale.

10. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožbenemu očitku tožnika, da sodišče nepravilno ni upoštevalo kot spremenjene okoliščine v zvezi s toženčevo materialno ter pridobitno zmožnostjo za preživljanje tožnika podedovanega premoženja. Napačno tudi ni presojalo tožnikovo trditev, da način toženčevega življenja izkazuje, da razpolaga z bistveno več premoženja kot sam zatrjuje, na kar kažejo nekatera indikatorna dejstva (avtomobil, potovanja) in tudi toženčevo poslovanje preko računov otrok in predvsem preko njegovega računa pri UniCredit bank.³ Dejansko stanje glede zatrjevane spremenjene toženčeve zmožnosti za preživljanje tožnika je tako ostalo nepopolno ugotovljeno. V skladu z določilom 355. člena Zakona o pravdnem postopku je bilo zato treba razveljaviti izpodbijano sodbo in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo ponovno odloči o zadevi.

-------------------------------
¹ Uradni list RS, št. 69/2004, ZZZDR - Uradno prečiščeno besedilo.
² Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1389/2013-IV z dne 22. 5. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2264/2014 z dne 24. 9. 2014.
³ Tožnik je na naroku 5. 5. 2016 predlagal sodišču, da opravi poizvedbe o toženčevih bančnih računih. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi prvostopenjsko sodišče z rezultatom poizvedb o toženčevih računih seznanilo pravdni stranki.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1184/2021
• VSL Sklep IV Cp 999/2023
• VSL Sklep IV Cp 931/2022