<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 163/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.163.2017
Evidenčna številka:VSL00000969
Datum odločbe:10.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Blanka Javorac Završek (preds.), Katarina Parazajda (poroč.), Brigita Markovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločanje o stroških pravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - kriterij uspeha strank - delni uspeh v postopku - stroški izdelave izvedenskega mnenja - stroški za predpravdno izvedensko mnenje

Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Takšna odločitev bo načeloma pravilna tedaj, ko bo primerljiv ne le uspeh strank v pravdi, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Utemeljena je pritožbena graja, da je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretne zadeve bolj ustrezna povrnitev stroškov po kriteriju uspeha.

Pritožba se neutemeljeno zavzema za prisojo stroška izdelave izvedenskega mnenja v celotni višini. Tudi ti stroški so namreč del pravdnih stroškov in zato delijo njihovo usodo, kar pomeni, da je njihovo povračilo odvisno od uspeha strank v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 565,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 65,71 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek glede plačila 647,24 EUR s pripadki ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 4.367,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 10. 2012. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper odločitev o stroških postopka je pritožbo pravočasno vložila tožeča stranka. Odločitev, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, ocenjuje kot neživljenjsko in nepravično. Treba je upoštevati, da spora ni povzročila tožnica, temveč zavarovanec toženke, ki je zanj odgovorna. Če je želela uveljaviti odškodnino, je morala vložiti tožbo. Pri tem so ji nastali pravdni stroški v skupni višini 3.256,67 EUR - 250,00 EUR za izvedenca A. A., 1.056,67 EUR za izvedenca B. B., 615,00 EUR sodne takse in 1.335,00 EUR stroškov za zastopanje po odvetniku. Na drugi strani toženka stroškov praktično ni imela, saj je priglasila le 30,00 EUR poštnih in administrativnih stroškov. Glede na naravo spora, dejstvo, da je tožnica potrebovala zastopanje kvalificiranega pooblaščenca oziroma odvetnika, medtem ko ima toženka svojo pravno službo, kot tudi nujnost postavitve izvedenca medicinske stroke, bi moralo sodišče stroške odmeriti tako, da bi tožnici priznalo sodno takso in nagrado pooblaščenca glede na vrednost prisojenega (in ne vtoževanega) zneska. Za predpravdni postopek bi ji moralo sodišče priznati nagrado pooblaščenca glede na celoten znesek odškodnine, do katerega je bila upravičena (9.638,56 EUR). V celoti bi ji moralo prisoditi tudi strošek obeh izvedencev, saj ti stroški niso bili odvisni od višine prisojenega zneska. Strošek za izvedenca A. A. je bil nujen, saj brez tega mnenja tožnica ne bi mogla pripraviti odškodninskega zahtevka. Predlaga spremembo izpodbijane odločbe tako, da sodišče toženki naloži plačilo pravdnih stroškov tožnice v skupnem znesku 2.236,27 EUR.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku1 v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Kot temeljno merilo je torej predviden kriterij uspeha v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku. V primeru delnega uspeha pa dodatno merilo določa drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem lahko sodišče glede na doseženi uspeh strank odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov postopka. Ta določba sodišču omogoča, da pri odločanju o povrnitvi stroškov upošteva vse okoliščine primera in sprejme najbolj razumno, življenjsko sprejemljivo in pravično odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Takšna odločitev bo načeloma pravilna tedaj, ko bo primerljiv ne le uspeh strank v pravdi, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Utemeljena je pritožbena graja, da je ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretne zadeve bolj ustrezna povrnitev stroškov po kriteriju uspeha.

7. V obravnavani zadevi gre za odškodninski spor, pri katerem temelj zahtevka ni bil sporen, sporna je bila zgolj višina zahtevane odškodnine. Toženka je namreč menila, da je s pred pravdo izplačanim zneskom 4.600,00 EUR svojo obveznost do tožnice v celoti izpolnila. V pravdi je tožnica uspela z 18 % svojega zahtevka. Tožnica utemeljeno opozarja, da so njeni pravdni stroški bistveno presegali pravdne stroške tožene stranke. Že pred sprožitvijo sodnega postopka je morala zaradi izdelave predpravdnega odškodninskega zahtevka pridobiti strokovno mnenje o nastalih poškodbah, bolečinah in nevšečnostih med zdravljenjem. Nato je morala zaradi zavračanja izplačila celotne odškodnine vložiti tožbo in plačati sodno takso. Med postopkom je v celoti krila predujem za izvedbo dokaza z izvedencem, ki je bil za odmero odškodnine nujno potreben. Toženka primerljivih stroškov ni imela, saj je priglasila zgolj 30 EUR stroškov poštnih in administrativnih storitev. Vse navedene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča narekujejo odmero stroškov po kriteriju uspeha v pravdi. Zmotno pa se pritožba zavzema za odmero celotne nagrade pooblaščenca glede na končni prisojeni znesek. V odškodninskih pravdah je namreč ustaljeno odločanje o stroških po metodi proporcionalnega kriterija uspeha s pobotanjem, pri kateri sodišče upošteva v odstotkih ovrednoten delež uspeha vsake od strank glede na vtoževani znesek ter vsaki od njiju prizna pravico do povračila pravdnih stroškov v sorazmerju s tem deležem, nato pa po medsebojnem pobotu naloži plačilo razlike stranki, katere stroški so manjši. Enako pravilo velja tudi glede stroškov za izvedenca, zato se pritožba neutemeljeno zavzema za prisojo navedenega stroška v celotni višini. Tudi ti stroški so namreč del pravdnih stroškov in zato delijo njihovo usodo, kar pomeni, da je njihovo povračilo odvisno od uspeha strank v pravdi.

8. Tožeča stranka je v postopku uspela z 18 %, tožena stranka pa z 82 %. Tožnici so v postopku pred sodiščem prve stopnje upoštevaje vtoževani znesek nastali naslednji pravdni stroški: nagrada za postopek v višini 578,50 EUR (tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi2 ), nagrada za posel v višini 222,50 (tar. št. 2200 ZOdvT, pri kateri je bil uporabljen predlagani količnik 1), nagrada za narok v višini 534,00 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT) ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT). Nagrada in stroški pooblaščenca tožnice tako znašajo 1.355,00 EUR. Stroški sodne takse znašajo 615,00 EUR, stroški izvedenca B. B. pa 1.056,67 EUR (po sklepih z 10. 8. 2015, 11. 11. 2015 in 7. 3. 2016). Pritožbeno sodišče je tožnici priznalo tudi strošek izdelave predpravdnega izvedenskega mnenja 250,00 EUR, saj je ocenilo, da je bil slednji potreben za pripravo predpravdnega odškodninskega zahtevka. Skupaj pravdni stroški tožnice znašajo 3.276,67 EUR, glede na uspeh pa je tožnica upravičena do povrnitve 589,80 EUR. Toženki pa so v postopku nastali materialni stroški v znesku 30,00 EUR. Glede na uspeh je toženka upravičena do povrnitve 24,60 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tako toženka dolžna tožnici povrniti 565,20 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

9. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi sorazmeren del stroškov pritožbenega postopka. Tožnica je izpodbijala zavrnitev zahtevka v višini 2.236,27 EUR (vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku), uspela je za 565,20 EUR, torej njen uspeh v pritožbenem postopku znaša 25 %. Sodišče druge stopnje ji je v skladu s predloženim stroškovnikom priznalo nagrado za pritožbeni postopek (tar. št. 3210 ZOdvT) v višini 168,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR, ter sodno takso v višini 72,00 EUR, kar skupaj znaša 260,00 EUR. Ob upoštevanju pritožbenega uspeha je tožena stranka dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti 65,71 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
2 Ur. l. RS, št. 67/2008, v nadaljevanju ZOdvT.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 154/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExMzI0