VSL Sodba II Cp 3387/2016
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3387.2016 |
| Evidenčna številka: | VSL00000958 |
| Datum odločbe: | 10.05.2017 |
| Senat, sodnik posameznik: | Katarina Marolt Kuret (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), mag. Matej Čujovič |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | kršitev pravice do izjave - nepravilna vročitev - vročilnica kot dokaz - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - opravičena odsotnost - pavšalno zatrjevanje |
Jedro
Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 128208/2015 z dne 27. 10. 2015 v celoti in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 181,00 EUR s pripadki.
2. Odločitev sodišča z laično pritožbo izpodbija toženec, ki v obrazložitvi navaja, da obvestila o prispeli pošiljki niti vabila na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo ni prejel. V mesecu aprilu je doživel hudo delovno nesrečo, zaradi katere je bil več kot mesec dni hospitaliziran, kasneje pa gibalno omejen, zato ni mogel sprejemati pošte, ker je bil v oskrbi na drugem naslovu. Če bi vedel, da je sodišče razpisalo narok za glavno obravnavo, bi prosil za preložitev in zraven priložil vsa ustrezna zdravstvena potrdila. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek s stroškovno posledico.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženi smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugodilna sodba je po njegovem mnenju obremenjena s kršitvijo pravil o vročanju.
5. V zvezi z uveljavljano procesno kršitvijo pritožnik navaja nova dejstva. To je glede na določbo 372. člena ZPP načelno dopustno, saj se te dejanske trditve nanašajo na pravilnost izpolnjene javne listine (vročilnice).
6. Ne glede na načelno in izjemno dopustnost navajanja novih dejstev pa v konkretnem primeru takšno uveljavljanje procesne kršitve ne more biti upoštevno. Za trditev o tem, da je bil na naslovu vročanja daljši čas odsoten, pritožnik ni predložil nobenega dokaza in gre torej za gole dejanske trditve. Z njegovimi dejanskimi navedbami pa domneve o resničnosti vsebine javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP) ni mogoče izpodbiti. Mogoče jo je namreč izpodbiti le z dokazi (četrti odstavek 224. člena ZPP).
7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tiste absolutno bistvene kršitve postopka, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 05.10.2017
