VSL Sklep IV Cp 1482/2017

Jedro

Tudi v tem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da deklica v odnosu do očeta ne doživlja stiske in s strani očeta ni ogrožena. Dekličine reakcije so posledica neurejenega starševskega odnosa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo stike med mladoletno A. A. in njenim očetom (nasprotnim udeležencem) tako, da ti potekajo vsak torek od 17.00 do 19.30 ure in vsako drugo nedeljo od 10.00 do 19.00 ure, po 1. 9. 2017 pa se stiki razširijo tako, da stiki v torek potekajo na enak način, preko vikenda pa potekajo vsako drugo soboto od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Predaja deklice na stik poteka na nevtralnem kraju. V presežku je sodišče predlagateljičin predlog zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Očita, da ji sodišče ni dalo možnosti, da bi se izvedli dokazi, s katerimi je dokazovala utemeljenost njenega predloga. Sodišče je zavrnilo njen dokazni predlog po zaslišanju prič in postavitvi izvedenca klinične psihologije. Dejansko stanje je zato ostalo neugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče se je postavilo na stališče, da nov izvedenec klinično-psihološke stroke ni potreben, upoštevaje pridobljena stališča do sedaj angažirinih strokovnjakov. Na ta način sodišče jemlje pravico do izvajanja dokazov predlagateljici in onemogoča, da bi bila mladoletna A. zaslišana. Dokaz z izvedencem je potreben za razjasnitev kakšnega dejstva, za katerega je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Sodišče se je samo postavilo v vlogo izvedenca in podalo določena strokovna naziranja. Predlagateljica se z mnenjem CSD ni strinjala in je vztrajala pri postavitvi izvedenca. Izvedenec bi moral razrešiti vprašanje, zakaj otrok kaže stisko, ko mora na stik z očetom, kar se izraža na psihosomatskem področju. A. je povedala, da jo je na stikih na CSD delo motilo, da so se strokovne delavke stalno menjavale, da so vanjo silile, da je morala nasprotnega udeleženca poljubljati, ga objemati in klicati ati. Tožila je, da noče na stike na CSD in da komaj čaka, da jih bo konec. Predlagateljica jo je ves čas vzpodbujala, naj gre na stike, A. pa se je bala, da bi morala k očetu domov, saj je oče ne bi vrnil nazaj. Le izvedenec klinični psiholog bi lahko pojasnil, kaj je potrebno narediti, če otrok noče na stik oziroma se stikom upira.

Sodišče ni le zavrnilo zahtevka predlagateljice, ampak je stike določilo na novo in drugače. Za tako odločitev bi bilo potrebno izvedensko mnenje. Sodišče je določilo po 1. 9. 2017 celo spanje na domu nasprotnega udeleženca. Sodišče tega samo brez mnenja izvedenca klinične psihologije ne more storiti. Izvedenka v postopku, ki se je vodil pod opr. št. IV P 232/2013, X. X. je svoje mnenje izdelala 3. 6. 2015, dopolnitev pa 25. 9. 2015, kar je pred skoraj dvema letoma. Danes je A. dve leti starejša, verbalno sposobnejša in temu primerno izjavlja in podaja mnenje glede stikov. Izvedenka je ugotovila, da s širjenjem stikov trenutno ni dobro nadaljevati in ni časovno opredelila, kdaj bo za to primeren čas. Žal se je pri izvajanju stikov pokazalo, da deklica ne zmore daljše separacije od mame in da čuti določeno nezaupanje do očeta. Deklica se čuti varno samo, če je mati nekje v bližini. Siljenje na stike bo imelo nasprotni učinek, saj je A. že začela hoditi na dom k nasprotnemu udeležencu, ko pa bi morala pri njem prespati, ni več hotela k njemu domov. Povedala je vse, kar se pri očetu dogaja (tepel jo je po kolenčkih, govoril ji je, da mamice ne sme imeti rada, da bo živela pri tretji družini, da bo šla predlagateljica in njeni starši v zapor itd.).

Sodišče bi moralo upoštevati tudi mnenje otroka. A. lahko svoje mnenje izrazi preko izvedenca kliničnega psihologa, vendar ji je sodišče to pravico odvzelo. Sodišče se ni ukvarjalo z izjavami nasprotnega udeleženca, ki je hčerki povedal, da predlagateljice ne sme imeti rada, da predlagateljica laže in da bo morala živeti nekaj časa pri drugi družini.

Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj ni le zavrnilo zmanjšanje predhodno dogovorjenih stikov med pravdnima strankama, kot je predlagala predlagateljica, ampak je na novo določilo stike drugače, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo. Za kaj takega ni imelo podlage, saj tega nobena od strank ni zahtevala, ne predlagala. V nadaljevanju pritožbe podaja pritožbene navedbe o pridobitni sposobnosti nasprotnega udeleženca.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma zavrača vse pritožbene očitke o obstoju absolutno in relativno bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse pravno odločilne dokaze, zavrnitev preostalih dokazov pa je obrazložilo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejansko stanje, kot ga je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo sodišče prve stopnje in se nanj tudi sklicuje.

6. Problematika stikov med deklico in očetom traja že štiri leta. Tovrstne težave je sodišče že obravnavalo v pravdni zadevi z opr. št. IV P 292/2013, ki se je končala s sklenitvijo sodne poravnave 12. 10. 2015, v kateri je bilo v zvezi s stiki dogovorjeno, da ti zaradi dekličinega razvoja potekajo stopnjevano, in sicer do četrtega leta starosti vsak torek od 17.00 do 19.00 ure, po četrtem letu se stiki razširijo na vsako drugo soboto od 15.00 do 18.00 ure, pri čemer lahko stik poteka na očetovem domu, po petem letu pa bi deklica z očetom preživela vsako drugo nedeljo v trajanju celotnega dneva. V postopku sta bila postavljena dva izvedenca klinično-psihološke stroke, Y. Y. in X. X. Ugotovljeno je bilo, da so stiki z očetom deklici v korist in da je v ničemer ne ogrožajo. Oba izvedenca sta tudi ugotovila, da je treba stike postopoma povečevati, skladno z dekličinim razvojem.

7. Tudi v tem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da deklica v odnosu do očeta ne doživlja stiske in s strani očeta ni ogrožena. Dekličine reakcije so posledica neurejenega starševskega odnosa. Taka ugotovitev je bila podana že prejšnjem postopku. Sodišče je ugotovilo, da stiki ne stečejo zaradi napetosti, ki jo ustvarjata bivša zakonca. Psihosomatske motnje, ki jih zatrjuje predlagateljica, pa so posledica neurejenega starševskega odnosa.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni postavilo izvedenca klinično psihološke stroke in s tem predlagateljici preprečilo izvajanje dokazov, mladoletni A. pa onemogočilo, da bi bila slišana. Sodišče naj bi se po stališču predlagateljice kar samo postavilo v vlogo izvedenca in podalo določena strokovna naziranja, kar pa ni dopustno. Tudi ti pritožbeni očitki niso utemeljeni. Izvedensko mnenje je nastalo že v predhodnem postopku. Od njegove izdelave in dopolnitve nista pretekli niti dve leti. Tudi v predhodnem postopku je predlagateljica zatrjevala psihosomatske motnje, ki naj bi jih deklica doživljala in naj bi bile povezane s stiki z očetom. V sedanjem postopku predlagateljica zatrjuje še, da naj bi nasprotni udeleženec deklico tepel po kolenih, kar pa se med postopkom ni izkazalo za resnično. Sodišče zaradi kratkega časovnega obdobja, ki je poteklo odkar sta izvedensko mnenje podala izvedenca v prejšnjem postopku, ni postavilo novega izvedenca, je pa za mnenje zaprosilo center za socialno delo. Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjskega sodišča o tem, zakaj ni postavilo novega izvedenca.

9. Položaj centra za socialno delo se po stališču Vrhovnega sodišča približuje položaju, ki ga ima v sodnem postopku izvedenec.¹ Poročilo CSD ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega varstva sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj.

10. Center za socialno delo ... je v svojem mnenju z 11. 4. 2017 ugotovil, da stiki ne stečejo zaradi napetosti, ki jih ustvarjata bivša zakonca. Na CSD so potekali tudi stiki pod nadzorom, skladno z začasno sodno poravnavo s 26. 1. 2017. Iz mnenja centra izhaja, da je šla deklica v kontakt z očetom brez zavor, stiki pa so potekali brez težav. Na CSD pri stiku deklice z očetom niso zaznali strahu, pač pa takojšnjo pripravljenost za igro in sproščenost. Tudi oče se je na stike dobro pripravil. S seboj je prinesel ustrezne igrače, se dobro vživljal v igre in vloge, ki mu jih je predlagala deklica. Deklica je stik večkrat želela podaljšati. Navedeno je prvostopenjskemu sodišču omogočilo zaključek, da ni moč potrditi navedbam predlagateljice, da se deklica očeta boji, da ga zavrača, da je s strani njega ogrožena in da v odnosu do njega doživlja stisko. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da so dekličine reakcije posledica neurejenega starševskega odnosa. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja materino izrazito nezaupanje do bivšega partnerja glede skrbi za hčerko in potreba po pretiranem nadzoru. Mati nezaupanje prenaša na hčer, ki to čuti in se v skladu s tem tudi vede do očeta, kar jo spravlja v stisko.

11. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči odpor proti stikom. Starš je dolžan tudi aktivno ravnati in stike vzpodbujati. Iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da sta predlagateljica ter njena mati ob predaji otroka na stik pod nadzorom deklici dajali usmeritve, naj le ostane pri očetu, saj jo bo "teta pazila", "da ji ne bo nič hudega", babica je dekličinega očeta spraševala, "s čim se ji je zameril" . S takim vplivanjem na otroka predlagateljica in njena mati na deklico ne vplivata vzpodbudno, ampak izražata skrb, ki se do sedaj ni izkazala za utemeljeno in se prenaša na otroka, kar slabo vpliva na stike, zato se bosta morali takega ravnanja vzdržati.

12. Sodišče prve stopnje je stike od jeseni 2017 dalje razširilo tudi na stike preko vikenda, ki trajajo od sobote od 15.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Tak je tudi predlog CSD ... z 11. 4. 2017, zato so pritožbeni očitki, da sodišče ni imelo nobene strokovne podlage za tako določitev stikov, neutemeljeni. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker je odločilo v nasprotju s predlogom predlagateljice oziroma brez predloga. V sporih o stikih otrok s starši sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka (408. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče je določilo stike v otrokovo korist. Da so deklici stiki z očetom v korist, so potrdili vsi strokovnjaki, ki so bili do sedaj angažirani.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 376. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj sodbo VS RS II Ips 682/2007 z 8. 1. 2007.

Datum zadnje spremembe:

03.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 1956/2013
• VSL sklep IV Cp 291/2017
• VSC sklep Cp 662/2014