VSL Sklep I Cp 623/2017

Jedro

V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se ugodi in se sklep spremeni tako, da se zavrne predlog tožnikov za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 568/2013.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnika na podlagi sklepa o preizkusu terjatev St .. z dne 14. 1. 2013, ki je bil izdan v stečajnem postopku nad G. d.d., - v stečaju,¹ zahtevata ugotovitev obstoja izločitvene pravice na posameznem delu št. 209 v stavbi št. 357 k.o. X ,² ki jima jo je v stečajnem postopku prerekal toženec kot upnik. Toženec zatrjuje, da je pravdni naslednik kupca te nepremičnine in da mu je tudi stečajni dolžnik s sklenitvijo aneksa k prodajni pogodbi priznal lastninsko pravico na nepremičnini. Toženec podrobno navaja razloge, zaradi katerih pravni prednik tožnikov ni mogel pridobiti pravic na nepremičnini. Tožnika sta zato na podlagi 309. do 312. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi invsolvetnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) vložila tožbo zoper toženca, ker mora upnik s prerekano izločitveno pravico vložiti ustrezno tožbo zoper tistega, ki mu izločitveno pravico prereka.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine stečajni dolžnik, da je stečajna upraviteljica v stečajnem postopku priznala tožnikoma izločitveno pravico na nepremičnini, da pa je tožencu to pravico prerekala, zato toženec v pravdi IX Pg 568/2013 toži stečajnega dolžnika na priznanje lastninske oziroma izločitvene pravice na nepremičnini.

3. Tožnika sta predlagala, da sodišče prve stopnje pravdo prekine do pravnomočne odločitve v zadevi IX Pg 568/2013. Tožnika menita, da bo ugotovitev v postopku IX Pg 568/2013, da toženec ni lastnik nepremičnine, zadostovala za ugoditev tožbenemu zahtevku tožnikov v tej pravdni zadevi, ker je stečajna upraviteljica lastninsko pravico na nepremičnini tožnikoma priznala.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev postopka na naroku 6. 12. 2016 zavrnilo, ob izdelavi pisnega sklepa pa je svoje odločitev spremenilo in z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za prekinitev postopka. V razlogih je pojasnilo, da se v (obeh) postopkih zahteva priznanje statusa domnevnega lastnika nepremičnine. Predmet te pravde je ugotavljanje domnevnega lastništva nepremičnine tožnikov, predmet pravde IX Pg 568/2013 pa ugotavljanje domnevnega lastništva nepremičnine toženca. Tako tožnika v tej pravdi, kot toženec v pravdi IX Pg 568/2013 uveljavljajo enak zahtevek. Iz teh razlogov sodišče meni, da je treba najprej v pravdi IX Pg 568/2013 ugotoviti, ali ima toženec status domnevnega lastnika nepremičnine, ker toženec oporeka tožnikoma, da sta pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem in ker trdi da je tudi sam pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem. Prekinitev postopka je potrebna tudi iz razloga, ker bi lahko obstajali sodbi o hkratnem priznanju lastninske pravice oziroma izločitvene pravice na isti nepremičnini z dvema različnima subjektoma, ki nista v takem medsebojnem razmerju, da bi bila vzpostavljena solastnina ali skupna lastnina. Vprašanje domnevnega lastništva toženca na nepremičnini, ki je predmet obravnavanja v zadevi IX Pg 568/2013 je hkrati predhodno vprašanje za rešitev v tej pravdi. Sodišče je zato ugodilo predlogu tožnikov in z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi IX Pg 568/2013. Sodišče je s sklepom tudi razveljavilo prejšnji sklep o zavrnitvi predloga tožnikov za prekinitev postopka.

5. Toženec vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava v povezavi z zmotno ugotovitvijo dejanskega stanja in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da predlog tožnikov za prekinitev postopka zavrne, podredno pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je predmet tega pravdnega postopka ugotovitev obstoja izločitvene pravice tožnikov na nepremičnini, zato je ključna ugotovitev, ali sta tožnika pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. V drugem odstavku 22. člena ZFPPIPP je izločitvena pravica opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, da od insolventnega dolžnika zahteva, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnika morata dokazati, da sta lastnika nepremičnine, izločitveni zahtevek pa je utemeljen, če bo ugotovljeno, da obstaja izločitvena pravica. Odločitev v tem pravdnem postopku ni odvisna od odločitve v zaedevi IX Pg 568/2013, v katerem se ne presoja lastninska pravica tožnikov, ampak toženca, kar pa ne zadošča za oceno utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnikov v tem postopku. Toženec je v stečajnem postopku podredno prijavil tudi denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov in obstoja pravni interes, da se postopek ne prekine. Toženec v pravdnem postopku IX Pg 568/2013 primarno utemeljuje svoj zahtevek z navedbami, da je toženec s stečajnim dolžnikom sklenil prodajno pogodbo za nakup nepremičnine in da je toženec univerzalni pravdni naslednik kupca ter da je toženec s stečajnim dolžnikom sklenil aneks k prodajni pogodbi, s katerim mu je stečajni dolžnik priznal lastninsko pravico na nepremičnini.

6. Tožnika sta odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) prekinilo postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnim predpisi drugače določeno (13. člen ZPP). V obravnavanem primeru ne gre za rešitev predhodnega vprašanja, katerega reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, zato mora sodišče pri odločitvi o prekinitvi postopka ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitvi postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena.³

9. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja na možnost, da bi lahko obstajali sodbi o hkratnem priznanju lastninske pravice oziroma izločitvene pravice na nepremičnini, vendar je to moč preprečiti z združitvijo postopkov (300. člen ZPP ali z intervencijo). V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne presoja (ugotavlja) lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlog tožnikov za prekinitev postopka ni utemeljen, ker prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v zadevi IX Pg 568/2013 ni smotrna in ne bo pospešila postopka.

10. Pritožba je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog tožnikov za prekinitev postopka zavrnilo (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju stečajni dolžnik.
² V nadaljevanju nepremičnina.
³ Glej dr. Vesna Rijavec: Pravdni postopek, Zakon z komentarjem 2. knjiga, 4. točka, str. 307.

Datum zadnje spremembe:

28.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 581/2011
• VSL sklep I Cpg 637/2010
• Sodba II Up 28/99