VSL Sklep I Cp 1016/2017

Jedro

Sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka tako spremeni, da se v tem delu glasi:

"Za dediče po pokojnem A. A. se proglašajo zakoniti dediči prvega dednega reda:

- zapustnikova hčerka B. B., rojena ..., EMŠO ..., ...,

- zapustnikov sin C. C., rojen ..., EMŠO ..., stanujoč ...,

- zapustnikova hči D. D., rojena ..., neznanega prebivališča,

vsak z deležem do 1/3 zapuščine."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. spada solastni delež 1/2 nepremičnine, posamezni del 915, v stavbi ..., k. o. X. Za dediča tega premoženja je proglasilo zakonita dediča prvega dednega reda: zapustnikovo hčerko B. B. in zapustnikovega sina C. C.

2. Zoper sklep po začasnem zastopniku vlaga pritožbo dedinja D. D. Opozarja, da je sodišče pri ugotovitvi dedičev zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Napačno je štelo, da zakonita dedinja D. D. ne obstaja, ker kljub opravljenim poizvedbam ni ugotovilo naslova njenega bivališča in se ni odzvala na oklic. Obstoj dedinje D. D. sta potrdila sodediča B. B. in C. C., z datumom rojstva ... pa je kot hči zapustnika vpisana tudi v rojstni matični knjigi. Sodišče je samo razreševalo predhodno vprašanje obstoja dedinje brez ustreznega predloga strank in v nasprotju z določilom 82. člena ZNP, ki določa obvezne pogoje za uvedbo postopka razglasitve pogrešanca za mrtvega. Pritožnica ni stara preko 70 let, zato pogoji za začetek tega postopka niso izpolnjeni. Sodišče je preseglo svoja pooblastila, ko je obstoj dediča ugotavljalo brez predloga strank. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi sta zapustnikova potomca B. B. in C. C. potrdila, da je zapustnik imel tudi izvenzakonsko hčerko D. D., rojeno ..., ki je po poizvedbah sodišča vpisana v rojstni matični knjigi v ... pod zaporedno številko ... kot hči E. E. in A. A. Ker za omenjeno potencialno dedinjo sodišče kljub opravljenim poizvedbam ni ugotovilo prebivališča, ji je postavilo začasnega zastopnika, hkrati pa je skladno s tretjim odstavkom 206. člena ZD objavilo oklic v Uradnem listu RS, na katega odziva ni bilo.

5. Po izteku enoletnega roka iz prvega odstavka 206. člena ZD mora sodišče skladno s četrtim odstavkom citiranega člena opraviti zapuščinsko obravnavo in odločiti na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče kljub neuspešno opravljenim poizvedbam ni imelo podlage za sprejeto odločitev, da pritožnica kot dedinja ne obstaja oziroma ni več živa¹. Postopek o razglasitvi pogrešanca za mrtvega in o ugotavljanju smrti je namreč posebej urejen v 8. poglavju ZNP. Gre za predlagalni postopek in se torej ne vodi po uradni dolžnosti, pri čemer v obravnavani zadevi predloga v tej smeri preostala dediča nista podala in zanj tudi nista navedla vsebinskih predpostavk. Tako je ob ugotovitvi sodišča, da je zapustnik zapustil tri potomce, med drugim tudi pritožnico, ki se dedovanju ni odpovedala, napačna odločitev sodišča prve stopnje, da sta zakonita dediča pokojnega zgolj njegova otroka B. B. in C. C. Ta odločitev ob morebitni smrti D. D. tudi ne upošteva vstopne pravice njenih potomcev.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je za dediče po pokojnem proglasilo vse tri njegove potomce kot dediče I. dednega reda, ki dedujejo vsak 1/3 zapuščine skladno z drugim odstavkom 11. člena ZD (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ob tem je upoštevalo, da pritožnica svoje dedne pravice ne bi mogla uveljavljati v pravdi kot nova dedinja skladno z 223. členom ZD, saj je bila sodišču znana že ob izdaji sklepa o dedovanju in tudi zastopana s strani začasnega zastopnika.

-------------------------------
¹ Primerjaj sklep VSL II Ip 805/1994.

Datum zadnje spremembe:

22.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 8000000159/2011
• VSL sklep I Cp 537/2009
• VSL Sklep I Cp 991/2020