<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2936/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2936.2016
Evidenčna številka:VSL00001054
Datum odločbe:24.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Dušan Barič (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
Področje:DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - napotitev na pravdo - pravica do vdovske pokojnine - predhodno vprašanje

Jedro

Odločba ZPIZ o vdovski pokojnini predstavlja le eno od dokaznih listin, ki jo je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo. Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. B. B. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek ter napotilo A. A. na pravdo zoper B. B. in C. C. zaradi ugotovitve dedne pravice po zapustniku.

2. Zoper sklep se pritožujeta zapustnikova hči B. B. in stranka A. A. B. B. uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da je prvo sodišče zmotno uporabilo določbe 210. in 213. člena ZD. Prvo sodišče je nepravilno prekinilo zapuščinski postopek in A. A. napotilo na pravdo, saj ni dedinja po zapustniku. Ob njegovi smrti ni bila njegova zunajzakonska partnerka. Navaja okoliščine, iz katerih po njenih trditvah izhaja, da zapustnik in A. A. nista živela v zunajzakonski skupnosti. A. A. nima pravice sodelovati v zapuščinskem postopku in ji sodišče tega ne bi smelo dopustiti.

3. A. A. uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da na pravdo napoti B. B. in C. C., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je kot dokaz o obstoju zunajzakonske skupnosti z zapustnikom predložila odločbo ZPIZ Slovenije o priznanju njene pravice do vdovske pokojnine, poleg tega pa je predlagala zaslišanje prič. Te odločbe kot dokaz ni mogoče zanemariti. Upravna odločba dokazuje, da ni mogoče šteti njene pravice do dedovanja kot manj verjetne. Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na podatke v spisu, da je živela na drugem naslovu, kot je živel zapustnik. Slednje ni odločilno dejstvo. Zapustnik je pred smrtjo dejansko živel v domu starejših občanov, vendar pa je vanj odšel iz naslova ..., kjer sta pred tem skupaj živela 30 let. ZPIZ Slovenije je preveril izpolnjevanje kriterijev o obstoju njene zunajzakonske skupnosti z zapustnikom. Predlagala je vpogled v obširno dokumentacijo ZPIZ Slovenije v postopku, v katerem ji je bila priznana pravica do vdovske pokojnine, glede na podatke te dokumentacije pa bi moralo sodišče napotiti na pravdo B. B. in C. C.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Ob zatrjevanju A. A. o obstoju zunajzakonske skupnosti med njo in zapustnikom, zaradi česar naj bi imela dedno pravico po njem na podlagi drugega odstavka 10. člena ZD, zapustnikova potomca B. B. in C. C. pa ji tega ne priznavata, je zapuščinsko sodišče moralo prekiniti zapuščinski postopek in stranko z manj verjetno pravico napotiti na pravdo, saj ne gre za spor o uporabi prava, temveč za spor o dejanskih vprašanjih, za reševanje katerih zapuščinsko sodišče ni pristojno (prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). A. A. ima položaj stranke v postopku (175. člen ZD). Odločitev prvega sodišča o prekinitvi postopka zaradi napotitve na pravdo je zato pravilna.

6. Izpodbijani sklep ima razloge o odločilnih dejstvih glede napotitve A. A. na pravdo. Odločba ZPIZ Slovenije o priznanju pravice do vdovske pokojnine nima takšnega pomena, kot ji ga pripisuje A. A. ZPIZ Slovenije je pri odločanju o pravici A. A. do vdovske pokojnine sam rešil predhodno vprašanje (obstoj zatrjevane zunajzakonske skupnosti), kar je imelo pravni učinek le v tem postopku (147. člen ZUP, enako drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Odločba ZPIZ Slovenije o vdovski pokojnini zato predstavlja le eno od dokaznih listin, ki jo je prvo sodišče presojalo skupaj z vsemi ostalimi relevantnimi dokazi oziroma okoliščinami pri odločanju o vprašanju, pravico katere stranke je šteti za manj verjetno zaradi napotitve na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da te pravice ali pravnega razmerja ni. A. A. mora šele dokazati obstoj svoje dedne pravice po zapustniku. Glede na ugotovljene okoliščine je prvo sodišče pravilno napotilo A. A. na pravdo, ker je utemeljeno štelo njeno pravico za manj verjetno.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. B. B. krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 10, 10/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 12, 12/2
Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP - člen 147

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNjc3