VSL Sklep I Cp 713/2017

Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da upniki niso stranke zapuščinskega postopka, je materialnopravno pravilno in skladno z utrjeno sodno prakso. Upniki namreč ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja odgovarjajo dediči. Stranke postopka so zgolj tisti upniki, ki predlagajo ločitev zapuščine po 143. členu ZD, takšnega predloga pa pritožnici nista podali.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 12. 5. 2016 zavrnilo predlog upnika X. za ločitev zapuščine od premoženja dedičev ter odločilo, da se zapuščinski postopek ustavi, ker pokojnica v času smrti ni imela premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. S sklepom z 9. 6. 2016 pa je sodišče zavrnilo zahtevo upnic M. F. K. in D. F. za vročitev sklepa D 282/2015 z 12. 5. 2016.

2. Zoper sklep z 12. 5. 2016 vlaga laično pritožbo dedinja M. B. Pojasnjuje, da je bila s pokojno v dobrih odnosih do konca njenega življenja in je skrbela za njene potrebe. Ker je mati vedela, da ji dolguje denarna sredstva, saj ji je večkrat posojala denar za nakup različnih predmetov, ji je v letu 2007 naklonila denar. Zneska 71.000 EUR se zato ne sme obračunati v okviru dednega deleža.

3. Zoper sklep z 9. 6. 2016 vlagata pritožbo upnici M. F. K. in D. F. Opozarjata, da je sodišče napačno uporabilo določilo 215. člena ZD, ki se nanaša zgolj na vročitev sklepa o dedovanju, ne pa tudi sklepa, s katerim sodišče zapuščinski postopek zaključi. Upnici sta stranki zapuščinskega postopka in sodita med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Sklicujeta se na judikat VSL I Cp 4318/2010 s 13. 4. 2011. Zapuščinski postopek je nepravdni postopek, zato je potrebno uporabiti določilo 19. člena ZNP. Ta med udeležence postopka prišteva tudi stranke, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Če je kateri izmed upnikov zahteval ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, pridejo upniki, ki takšne ločitve niso zahtevali, v slabši položaj. Upnik ima zato pravni interes, da se mu vroči sklep, s katerim se zapuščinski postopek konča, saj se s tem seznani s svojo pravno situacijo. V zapuščinskem postopku se uporabljajo tudi določila ZPP, zato pride v poštev smiselna uporaba 16. poglavja ZPP, ki ureja udeležbo drugih oseb v pravdi. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena stranka, se lahko pridruži tej stranki. Upnici izkazujeta pravni interes za sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj z opustitvijo vročitve upnicama ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 12. 5. 2016 ustavilo zapuščinski postopek, ker pokojna v času smrti ni imela premoženja, ki bi bilo predmet dedovanja. Pritožnica ne navaja vsebinskih razlogov zoper omenjeno odločitev, izpostavlja le, da je denarno nakazilo matere v letu 2007 prejela kot poplačilo stroškov, nastalih z nakupom različnih predmetov za potrebe pokojne. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o dedovanju, saj zapuščine ni bilo, pritožničine pritožbene navedbe niso pravno relevantne. Premoženja v znesku 71.000 EUR namreč ni mogoče šteti v pritožničin zakoniti dedni delež, če ni predmeta dedovanja. Nerazčiščeni odnosi med dediči v zvezi s tem premoženjem bodo lahko le predmet morebitnega nadaljnjega pravdnega postopka. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da upniki niso stranke zapuščinskega postopka, je materialnopravno pravilno in skladno z utrjeno sodno prakso¹. Upniki namreč ne uveljavljajo pravice iz zapuščine, temveč zgolj terjatev, za katero do višine podedovanega premoženja skladno s 142. členom ZD odgovarjajo dediči. Stranke postopka so zgolj tisti upniki, ki predlagajo ločitev zapuščine po 143. členu ZD, takšnega predloga pa pritožnici M. F. K. in D. F. nista podali. Ker omenjeni torej nista stranki konkretnega zapuščinskega postopka, nista upravičeni zahtevati vročitve sklepa o dedovanju, prav tako tudi ne sklepa, s katerim sodišče zapuščinski postopek zaključi. Pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bila situacija pri vročanju omenjenih sklepov različna, pritožbeno sodišče pa razlogov za razlikovanje ne vidi.

7. Ker se ZD v 163. členu izrecno sklicuje na uporabo določb pravdnega postopka, se pritožnici neutemeljeno sklicujeta na uporabo določil ZNP o udeležencih postopka. Prav tako njun položaj ni primerljiv s položajem stranskih intervenientov, kot je urejen v 16. poglavju ZPP. Ker pritožnici nimata pravnega sredstva zoper sklep, s katerim je sodišče zapuščinski postopek končalo, tudi nimata pravnega interesa za vročitev tega sklepa pred pravnomočnostjo. Njun položaj upnic s tem ni prizadet, saj lahko skladno s 70. členom Sodnega reda zahtevata prepis izpodbijanega sklepa.

8. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo upnic zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

-------------------------------
¹ Primerjaj judikate VSL II Cp 2234/2013, VSL I Cp 2411/2016, VSL II Cp 2100/2014, VSL I Cp 1882/2014, VSL I Cp 475/2013.

Datum zadnje spremembe:

21.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 938/2015
• Sodba II Ips 535/99
• VSL sklep I Cp 235/2014