VSL Sklep I Cp 3193/2016

Jedro

V skladu z ZEN se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena ZVEtL lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje, ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku. Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.

Izrek

Pritožba se v obsegu, ki se nanaša na odločitev predsednice Okrožnega sodišča v Kranju o zavrnitvi predloga za izločitev razpravljajoče sodnice, zavrže, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo za stavbe X-675, X-674, X-673, X-211, X-205, X-197, X-5, X-3 in X-1 na parceli št. 157/1, vse k.o. X., št. 2010/108 z dne 11. 2. 2016, ki ga je izdelal D. d.d., primerna podlaga za vpis v zemljiško knjigo, zato se bodo na njegovi podlagi izvedli vpisi v zemljiškem katastru.

2. Zoper sklep je tretji nasprotni udeleženec G. D. vložil pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, predlog za vzpostavitev etažne lastnine pa zavrže, s stroškovno posledico. Navaja, da podjetje D., d.d., ne more nepristransko izdelati elaborata, saj je v tej in v ostalih nepravdnih zadevah pooblaščenec predlagateljev. Pooblaščenec pa ne more biti nepristranski, saj se mora zavzemati izključno za koristi pooblastiteljev in se nedvomno ne bo zavzemal za koristi pritožnika. Podlaga za njegovo izločitev je v 1. točki prvega odstavka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Okrajno sodišče v Kranju je s sklepom eN 22/2014 z dne 11. 4. 2016 zahtevo za izločitev podjetja D., d.d. zavrnilo. Zoper sklep se ni mogel pritožiti, zato se pritožuje sedaj zoper sklep s katerim je sodišče odredilo vpis novo nastalih parcel v zemljiški kataster. Za vsako osebo, ki jo sodišče pooblasti, da izdela kakšno strokovno podlago, morajo veljati kriteriji, kot veljajo za sodne izvedence. Tudi če je zakonodajalec omogočil izdelavo strokovne podlage osebi, ki ni sodni izvedenec, se mora takšno osebo v odnosu do strank preverjati po pravilih sodnih izvedencev. Ni na mestu navedba sodišča, da mora D., d.d. kot upravnik stavbe, v kateri ima svoje poslovne prostore tretji nasprotni udeleženec, skrbeti za interese vseh etažnih lastnikov. Podjetje nastopa kot pooblaščenec in mora po zakonu zastopati interese svojih pooblastiteljev. Zakonodaja je prav v izogib takšnim situacijam določila, da mora biti oseba, ki v sodnih postopkih nastopa kot strokovnjak nepristranska. V konkretnem primeru so nedvomno podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost, saj podjetje D., d.d. nastopa kar v štirih funkcijah - kot zastopnik predlagateljev, kot upravnik večstanovanjske stavbe, kot strokovnjak za izdelavo strokovne podlage, kot oseba, ki bi morala zastopati tudi interese tretjega nasprotnega udeleženca. To podjetje ne more nepristransko izdelati strokovne podlage, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bilo dolžno popraviti strokovno podlago, saj že izdelana ni omogočala izvedbe vpisov. Meni tudi, da je predsednica Okrožnega sodišča v Kranju s sklepom Su 330/2016 z dne 25. 3. 2016 napačno zavrnila njegov predlog za izločitev razpravljajoče sodnice (ki je še pred začetkom tega sodnega postopka zoper njega podala kazensko ovadbo). Zoper sklep se ni mogel pritožiti, zato pritožbene navedbe v zvezi s to odločitvijo podaja v pritožbi zoper izpodbijani sklep. V nadaljevanju podrobneje pojasnjuje utemeljenost svojega predloga.

3. Podjetje D., d.d. je na pritožbo odgovorilo in predlagalo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno nedovoljena, v preostalem delu pa neutemeljena.

O zavrženju pritožbe

5. S sklepom Su 330/2016 z dne 25. 3. 2016 je predsednica Okrožnega sodišča v Kranju zavrnila zahtevo tretjega nasprotnega udeleženca za izločitev okrajne sodnice M. J. v tej nepravdni zadevi. Zoper ta sklep ni bilo posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP). Sklep o zavrnitvi zahteve stranke za izločitev sodnika se sme izpodbijati tako le v pritožbi zoper končno odločbo, to pa ni izpodbijani vmesni sklep. V tem obsegu je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

O zavrnitvi pritožbe

6. S sklepom z dne 19. 11. 2015 je sodišče prve stopnje izdelavo elaborata za odmero zemljišča pod stavbami zaupalo podjetju D., d.d. Tretji nasprotni udeleženec je vložil predlog za njegovo izločitev, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 4. 2016 zavrnilo. Zoper sklep ni bilo posebne pritožbe, kar pomeni, da se sme odločitev sodišča prve stopnje izpodbijati samo s pritožbo zoper končno odločbo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru končna odločba izpodbijani sklep, torej sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da je elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga je izdelalo to podjetje, primerna podlaga za vpis v zemljiški kataster.

7. Kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v sklepu z dne 11. 4. 2016, je v prvi fazi postopka za vzpostavitev etažne lastnine sodišče dolžno poskrbeti za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb in za vpis zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster. V skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN) se vpisi v zemljiški kataster in kataster stavb opravijo na podlagi elaborata. Elaborat pa na podlagi drugega odstavka 23.a člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) lahko poleg izvedenca izdela tudi oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage za katastrski vpis po ZEN. Takšno določilo je zakonodajalec sprejel, ker izdelava elaborata ni izvedensko mnenje (v smislu, kjer mora izvedenec na podlagi ugotovljenih ali priznanih dejstev, s pomočjo pravil znanosti in stroke ter izkušenj, sklepati na druga dejstva, ki jih je potrebno ugotoviti), ampak zgolj podlaga za vpis želenih sprememb v ustrezni kataster, pri katerem morajo biti spoštovana določila, ki omogočajo tehnično pravilen vpis v ustrezen kataster. Ker gre za specifično opravilo geodetske stroke, je zakonodajalec menil, da ni ovire, da se takšne naloge zaupajo osebam, ki izpolnjujejo pogoje po geodetskih predpisih in ne le sodno zapriseženim izvedencem. V tem postopku torej D., d.d. naloge ni opravil kot izvedenec, temveč je zgolj kot ustrezna strokovna oseba pripravil strokovno podlago, na podlagi katere bodo določeni deli zemeljske površine (zemljišča pod stavbami) dobili svoje parcelne številke, njegovo strokovno delo pa bo tudi predmet presoje v upravnem postopku.¹ Gre za specifično tehnično geodetsko opravilo, pri katerem niti ni možnosti postopanja v škodo katerega od udeležencev, nasprotno, gre za postopanje v korist vseh, tudi pritožnika.² Ker torej D., d.d., ki sicer v ostalih postopkih, ki se nanašajo na obravnavane stavbe, nastopa kot pooblaščenec večine predlagateljev, ne nastopa kot izvedenec in v konkretnem primeru tudi ni možnosti konflikta interesov, ki bi izhajali iz obeh njegovih vlog, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podlage za uporabo določbe 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP in upravičeno predlogu za njegovo izločitev ni ugodilo. Pri tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da se v tej fazi postopka ne ugotavlja oziroma odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu zemljišča in z izpodbijanima sklepoma sodišče prve stopnje položaja pritožnika v tem postopku ni moglo z ničemer poslabšati ali ogroziti. Na pravilnost odločitve o zavrnitvi izločitve D., d.d. tudi ne vpliva dejstvo, da ta nastopa v postopku tudi v vlogi upravnika večine stavb, katerih fundus bo na podlagi predmetnega elaborata dobil svojo parcelno številko, saj mora upravnik stavbe skrbeti za interese vseh etažnih lastnikov, torej tudi za interese pritožnika in v dosedanji fazi postopka kaj drugega tudi ni bilo izkazano.

8. Pritožba vsebine odločitve sodišča prve stopnje o primernosti strokovne podlage za izvedbo potrebnih vpisov v kataster ne izpodbija. Izpodbijani vmesni sklep temelji na določbi šestega odstavka 23.a člena ZVEtL, po katerem sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ko ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa. Glede na povedano in ker tudi pritožbeno sodišče v takšno presojo sodišča prve stopnje ne dvomi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Če naloge ne bo opravil pravilno in strokovno in strokovna podlaga ne bo omogočila vpisa novo nastalih parcel v zemljiški kataster, bo upravni organ o tem obvestil sodišče, ki bo poskrbelo za dopolnitev strokovne podlage (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL).
² Ki sicer kot eden izmed zemljiškoknjižnim lastnikov parcele, na kateri stavbe stojijo, ves čas odklanja sodelovanje v postopku.

Datum zadnje spremembe:

21.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2054/2015
• VSL sklep I Cp 1943/2013
• VSL Sklep I Cp 298/2018