VSL Sodba in sklep II Cp 2856/2016

Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti, katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se znesek 2.157,94 EUR nadomesti z zneskom 2.135,32 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe in zavrnilo glavni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 6. 2010 med toženko in njenima staršema (I. točka izreka sodbe). Prvo sodišče je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala navideznost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki prikriva darilno pogodbo, ki nima pravnega učinka do tožnikov v obsegu njunih nujnih deležev (II. točka izreka sodbe). Prvo sodišče je tožnikoma naložilo, da povrneta toženki pravdne stroške v znesku 2.157,94 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo in sklep se pritožujeta tožnika, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti ugodi glavnemu ali podrednemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Tožnika navajata, da iz sklepa ni jasno, katero spremembo tožbe je prvo sodišče dopustilo. Zavrnitev dokazov s postavitvijo izvedencev je neustrezna in nezadostno obrazložena. Toženka ni prerekala trditve tožnikov, da je znašala skupna vrednost nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, 164.733,00 EUR, medtem ko je bila vrednost te pogodbe določena v višini 20.000,00 EUR, česar tudi niso presegale pogodbeno dogovorjene obveznosti toženke. Ni pojasnjeno, zakaj je sodišče zavrnilo zaslišanje prič H. S. in M. R. Tožnika ne razpolagata s potrdilom z dne 20. 2. 2015 in ni jasno, za katero potrdilo gre. Zmotna je ugotovitev, da se je pogodba o dosmrtnem preživljanju s strani toženke izpolnjevala oziroma, da se ne bi izpolnjevala izključno po volji J. G. in A. G. Iz izpovedi prič izhaja, da je A. G. sama kuhala, se oblačila, skrbela za lastno higieno in pospravljala ter da je skrbela za J. G. Priča M. P. Š. ni videvala toženkinih staršev vsak dan, obiski pri njima pa so bili kratki. Toženkine skrbi in izpolnjevanja obveznosti ni potrdila B. G. M. P. Š. je le sklepala, da naj bi toženka skrbela za starša, kar pa ne drži. Le izvedenec medicinske stroke bi lahko ugotovil zmožnost skrbi A. G. za J. G. Neizpolnjevanje obveznosti izhaja tudi iz dejstva, da je bila toženka zaposlena, poleg tega pa ni vedela, katera zdravila naj bi starša prejemala. P. G. in L. Ž. sta potrdila, da je drva naročil J. G., ki jih je tudi plačal, ne pa toženka. Toženka ni zagotavljala 200 litrov vina iz domačega vinograda. Zmoten je zaključek, da naj bi toženka z dohodkom 660,00 EUR bila zmožna kriti stroške gospodinjstva. Toženka je bila dolžna preživljati svoje starše v skladu s 124. členom ZZZDR. Če starša nista potrebovala tega preživljanja, toliko bolj nista potrebovala preživljanja po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Sodišče je zmotno uporabilo načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev. Pogodba o dosmrtnem preživljanju za toženko ni bila tvegana. Starša sta imela hude zdravstvene težave že ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju, toženka pa se je zelo dobro zavedala zdravstvenega stanja svojih staršev in to izkoristila. Toženkina starša sta bila na smrt bolna ob podpisu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To bi lahko ugotovil le izvedenec medicinske stroke. Tožnika sta na naroku 29. 3. 2016 navedla, da pogodba o dosmrtnem preživljanju glede na zdravstveno stanje njenih staršev ni bila tvegana. Zmoten je zaključek, da je zaradi aleatorne narave pogodbe izključena uporaba pravil o vrednosti nasprotnih izpolnitev. Toženka je po pogodbi o dosmrtnem preživljanju prejela osemkrat večjo vrednost od tistega, kar se je zavezala dati svojima staršema. Takšno nesorazmerje je nedopustno. Gre za neodplačno pogodbo, ki prikriva darilo. Toženka svojih obveznosti po navedeni pogodbi v času življenja očeta ni izpolnjevala, zato so podani pogoji za razvezo pogodbe. Oče je sam kril vse stroške svojega bivanja v hiši. Toženka ni pripravljala hrane staršema ter ni zagotovila postrežbe in nege. Tudi ni poskrbela za ogrevanje, saj sta za to poskrbela starša na svoje stroške. Zato so podani razlogi za razvezo pogodbe. Razen tega je toženka želela s pogodbo o dosmrtnem preživljanju prikriti darilo, takšna pogodba pa je zaradi nemoralnega ravnanja toženke nična. Sodišče se ni opredelilo do izpovedi L. G., da je J. G. izročila 29.400,00 EUR. Sodišče ne obrazloži, zakaj ni pridobilo zdravstvenega kartona J. G. pred letom 2013. Neobrazložena je tudi stroškovna odločitev prvega sodišča.

3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena (glede stroškovne odločitve prvega sodišča).

5. Iz zapisnikov narokov z dne 29. 3. 2016 in 17. 5. 2016 je razvidno, da se sklep o dopustitvi spremembe tožbe nanaša na procesno dejanje tožnikov z dne 29. 3. 2016. Na naroku 17. 5. 2016 tožeča stranka ni spremenila tožbe (šlo je le za popravek oznake tožene stranke).

6. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva za razsojo v zadevi. Njegova dokazna ocena je v skladu z 8. členom ZPP, razlogi izpodbijane sodbe pa so skladni in prepričljivi ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je v pretežni meri zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve, v ostalem pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje.

7. Prvo sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnikov za določitev sodnih izvedencev (petih strok). Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dvostransko zavezujoč pravni posel, katerega značilnosti sta zaupnost razmerja in aleatornost. Na strani preživljalca gre za prevzem obveznosti (kot v obravnavanem primeru), katerih vsebina je tesno povezana z vrsto storitev osebnega značaja, katerih vrednosti že po naravi stvari ni mogoče opredeljevati v denarju, so pa zlasti za preživljanca odločilnega pomena pri sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Načelo enake vrednosti dajatev zato pri presoji vsebine pravnega razmerja, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ni relevantno. Pravilna ugotovitev prvega sodišča, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 6. 2010 po vsebini in namenu pogodbenih strank odplačna, ne pa darilna, temelji na ugotovljeni kavzi pogodbenih strank (njihovem skupnem namenu): da si starša toženke zagotovita oskrbo na svojem domu (kar jima je toženka tudi nudila). Čim darilni namen ni izkazan, obračunavanje vrednosti "izročenega" premoženja na eni strani ter "vrednosti" nudenih storitev preživljalca na drugi strani v denarju ne pride v poštev. Zato ocena vrednosti premoženja, ki je bilo predmet te pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v znesku 20.000,00 EUR (navedena je bila le zaradi odmere taks in pristojbin - VI. točka pogodbe), nima nobenega pomena za to pravdo.

8. Tudi postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke ni bila potrebna. Ob ugotovitvi, da je toženka (sama ali pa s pomočjo drugih, največkrat hčerke ali sosede) poskrbela za zdravstveno oskrbo staršev v ustreznih ustanovah in da je staršema nudila potrebno nego in oskrbo na domu, s čimer je izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti, je brezpredmetno vprašanje, ali je bila A. G. zmožna skrbeti za svojega moža (ne glede na to je na podlagi izpovedi dr. M. P. Š. in B. G. ter ostalih dokazov o številnih in resnih zdravstvenih težavah A. G. življenjsko in izkustveno prepričljiva ugotovitev prvega sodišča, da sama ni bila zmožna skrbeti za moža).

9. Pritožba ne pojasni, o katerih relevantnih dejstvih bi lahko izpovedali H. S. in M. R. Potrdilo z dne 20. 2. 2015 (priloga B3) je tožeča stranka prejela z odgovorom na tožbo (to dokazuje vročilnica). S tem povezani pritožbeni očitki o kršitvah določb postopka so zato neutemeljeni.

10. Pritožba nekorektno očita prvemu sodišču ugotovitev: "da se je pogodba o dosmrtnem preživljanju s strani toženke izpolnjevala oziroma da naj se ne bi izpolnjevala izključno po volji J. G. in A. G.", saj je prvo sodišče ugotovilo, da je toženka izpolnjevala prevzete obveznosti po navedeni pogodbi. Če sta za kakšno stvar na svojo željo poskrbela starša, to v ničemer ne vpliva na pravilnost ugotovitve prvega sodišča o izpolnjevanju toženkinih pogodbenih obveznosti. V času toženkine odsotnosti zaradi njene službe, je toženka zagotavljala potrebno nego in pomoč staršema s strani svoje hčerke in sosede, okoliščina, da se toženka ob zaslišanju ni več spomnila imen zdravil, ki sta jih jemala starša, pa v celotnem sklopu vseh dejanskih ugotovitev prvega sodišča nima nobenega pomena.

11. Pritožbene trditve, da je A. G. sama skrbela zase in za moža, kuhala in pospravljala, so protispisne, saj iz celotnega konteksta izpovedb M. P. Š., L. G. in B. G. kaj takega ne izhaja. Obiski oziroma prihodi dr. M. P. Š. in predvsem B. G. so bili redni in dovolj pogosti, da sta si priči lahko ustvarili objektivno predstavo o tem, da je toženka staršema nudila potrebno nego in oskrbo. Iz izpovedi P. G. izhaja, da je J. G. le enkrat naročil drva, sicer pa toženka, L. Ž. pa je izpovedal, da je drva pri njem naročila in plačala toženka. L. G. o nabavi kurjave ni vedela ničesar. Toženka je izpovedala, da je skrbela tudi za dogovorjeno pridelavo vina v domačem vinogradu, tožeča stranka pa nasprotne trditve ni dokazala. V relevantnem obdobju sta dva od treh toženkinih otrok imela svoje dohodke, zato toženka ni imela stroškov z njunim preživljanjem. Iz toženkine izpovedi izhaja, da je oče le pri prenovi kopalnice prispeval manjši znesek, kar pa na ugotovitev prvega sodišča o toženkinem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti nima nobenega vpliva (vrednost tega prispevka kot darilo z izročenim premoženjem po pogodbi o dosmrtnem preživljanju nima nobene zveze).

12. Zakonita obveznost otrok po 124. členu ZZZDR nima nobenega pomena za presojo vsebine pogodbenega razmerja, ki temelji na sklenjeni pogodbi o dosmrtnem preživljanju med staršema in otrokom. Protispisna je trditev pritožbe, da je prvo sodišče ugotovilo, da naj bi šlo pri obravnavani pogodbi o dosmrtnem preživljanju za običajno pomoč.

13. Tožeča stranka je do konca prvega naroka podala zgolj pavšalne trditve, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ni bila tvegana, glede na starost preživljalcev, njuno zdravstveno stanje, njuno zmožnost skrbeti zase in njun mesečni dohodek. Na takšne nekonkretizirane trditve (ki deloma nasprotujejo tudi same sebi) toženka niti ni bila dolžna podrobneje odgovarjati. Tveganost pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja že iz same narave te pogodbe. Kako dolgo bo preživljalec izpolnjeval svoje obveznosti in v kakšnem obsegu, je odvisno od trajanja življenja preživljalca ter od njegovega celotnega zdravstvenega stanja tudi v prihodnosti. Jasno je, da te okoliščine ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso znane. O tveganosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne bi bilo mogoče govoriti le tedaj, ko bi bilo stanje preživljanca takšno, da je vsem v njegovem družinskem krogu jasno, da bo umrl v kratkem času. V tem primeru ni šlo za tako situacijo (preživljanec je umrl skoraj štiri leta po sklenitvi pogodbe, preživljanka pa dobro leto za njim), zato je pravilna ugotovitev prvega sodišča o tveganosti obravnavane pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

14. Pritožbene trditve o hudih zdravstvenih težavah preživljancev ob sklenitvi pogodbe in da sta bila tedaj na smrt bolna, so prepozne in predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Izvedenca medicinske stroke sta tožnika pravočasno predlagala zgolj za dokaz diametralno nasprotne trditve, da sta bila preživljanca glede na svoje zdravstveno stanje zmožna skrbeti sama zase oziroma drug za drugega. Konkretiziranih trditev o slabem zdravstvenem stanju preživljancev tožnika do konca prvega naroka nista podala.

15. Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženka izpolnjevala pogodbene obveznosti, s čimer se pritožbeno sodišče, kot že rečeno, strinja. Pritožba v tem delu v bistvu izraža le nestrinjanje z dokazno oceno prvega sodišča, pri čemer ne ponuja nobenih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v prepričljivost ugotovitev prvega sodišča o toženkinem izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in odsotnosti darilnega namena preživljancev. Tožnika sta predlagala zaslišanje priče L. G. le v zvezi s (pavšalnimi) trditvami o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti in darilnem namenu same pogodbe ter o skrbi in odnosu med toženko in staršema. Zato se prvemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z izpovedjo priče, da je izročila J. G. 29.400,00 EUR zaradi izplačila njegovega solastninskega deleža na stanovanju v L. in da je bila kopalnica prenovljena iz teh sredstev. Ob tem, da priča ni vedela ničesar o pogodbi o dosmrtnem preživljanju in okoliščinah njene sklenitve, je izpoved priče, da je A. G. ob obiskih spekla pecivo in pristavila kavico (priča ni omenila, da bi A. G. skrbela za domače živali) ter da je skrbela za J. G. (poleg toženke in njene hčerke) za presojo ključnih vprašanj te pravde brez pomena (pri čemer je na vprašanje, za kaj je poskrbela A. G., priča omenila, da je A. G. zmogla le "nekaj osnovnega)".

16. Listine iz zdravstvenega kartona J. G. je bila dolžna predložiti tožeča stranka sama, saj bi jih lahko sama pridobila (226. člen ZPP in 23. člen ZVOP-1), zato se prvemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s pridobivanjem tega zdravstvenega kartona. Razen tega pritožba ne pojasni, katera dejstva naj bi se dokazovala s temi listinami.

17. Pritožbena graja stroškovne odločitve je delno utemeljena. Tožeča stranka je uveljavljala glavni in podrejeni tožbeni zahtevek (tretji odstavek 182. člena ZPP), zato je za odmero nagrade po OT kot vrednost predmeta treba upoštevati seštevek obeh vrednosti spornega predmeta (skupno 40.000,00 EUR). Za odgovor na tožbo zato pripada toženki priznana nagrada 900 točk (tar. št. 18 OT), pravilno pa so odmerjene tudi ostale vrednosti (za prvi narok, prvo obrazloženo pripravljalno vlogo in nadaljnji narok, ter trajanje obeh narokov, upoštevajoč tar. št. 18, 19, in 20 ter 6. člen OT). Neutemeljeno je priznana le odsotnost iz pisarne (2 x 20 točk), ker ima pooblaščenec toženke sedež svoje pisarne v istem kraju kot ga ima sodišče prve stopnje. Glede na to znaša pravilna vrednost izdatkov po 11. členu OT 47,50 točk. Z 22% DDV in pričninama znaša pravilen znesek pravdnih stroškov, do povrnitve katerih je toženka upravičena, 2.135,32 EUR.

18. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in v stroškovnem delu spremenilo sodbo prvega sodišča kot je razvidno iz izreka (3. točka 365. člena ZPP). Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi v preostalem delu niso podani, je pritožbeno sodišče v ostalem zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo in sklep prvega sodišča (353. člen ZPP). Tožnika nista uspela s pritožbo glede glavne stvari, zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

21.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 569/2018
• VSRS Sklep II DoR 343/2021
• Sodba II Ips 464/99