<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cpg 589/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.589.2017
Evidenčna številka:VSL00002665
Datum odločbe:20.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:sklepčnost tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - prekluzija - postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - presoja sklepčnosti tožbe

Jedro

Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 99073/2015 z dne 26. 8. 2015 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 421,71 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, ki naj bi pripeljale tudi do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so v njej navedena, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je v predmetnem sporu v tožbi navedla, da je za toženo stranko izdelala in dobavila lesene zaključke nad stekli na objektu S., da je tožena stranka to storitev naročila, tožeča stranka pa je, po tem ko jo je opravila, izdala vtoževani račun. Takšne trditve za samo sklepčnost tožbe zadoščajo (v kolikor je tožena stranka storitev naročila, tožeča stranka pa jo je opravila, je tožena stranka zanjo dolžna tudi plačati). Za ugotovitev le-te namreč izvajanje dokazov ni potrebno. Pritožbena navedba, da tožba ni sklepčna, ker dokazi trditev iz nje ne potrjujejo, tako ne more biti utemeljena. Da bi bilo sodišče dokaze sploh dolžno izvajati, bi morala tožena stranka najprej (argumentirano) nasprotovati trditvam tožeče stranke. Že v postopku na prvi stopnji bi torej morala navesti, da:

- ni jasno plačilo česa tožeča stranka zahteva, saj to iz predloženih dokazov (ponudbe za demontažo obstoječe in izdelavo nove fasade, naročilnice za izdelavo in dobavo lesenih zaključkov nad stekli in računa za izdelavo in montažo fasade) ni razvidno;

- je bila ponudba dana za demontažo, izdelavo in montažo fasade, račun v isti višini je bil izdan le za izdelavo in montažo fasade, tožena stranka pa demontaže, izdelave in montaže fasade sploh ni naročila, kar je razvidno iz naročilnice;

- tožena stranka v elektronskem sporočilu, ki ga je predložila tožeča stranka, ni obljubila plačila spornega računa, ampak le plačilo tistega, kar je dejansko dolgovala.

6. Tožena stranka v pritožbi sama poudarja pomen prekluzij v sporih majhne vrednosti. Pravilno navaja, da morajo v tovrstnih sporih pravdne stranke vse relevantne navedbe podati v svoji prvi pripravljalni vlogi (torej tožbi ali dopolnitvi tožbe in odgovoru na to vlogo). Navedena omejitev seveda velja tudi za toženo stranko. Njene zgoraj povzete pritožbene navedbe so zato prepozne in posledično neupoštevne (453. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

7. Tožena stranka je nadalje v ugovoru zoper sklep o izvršbi res navedla, da tožeči stranki vtoževanega zneska ne dolguje in v dokazne namene predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Poleg tega je navedla tudi, da ne ve kaj naj bi tožeči stranki sploh dolgovala. Po tem, ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe to pojasnila, obstoju konkretnega dolga (za plačilo izdelave in dobave lesenih zaključkov nad stekli) ni več oporekala. Sklicevala se je le na nesklepčnost tožbe in na posledice, ki tožečo stranko zadenejo v primeru, ko takšno tožbo vloži. Kot je v odgovoru na dopolnitev tožbe navedla sama (to pa ponavlja tudi v pritožbi), sodišče dokazov ni dolžno izvajati, če stranke najprej ne podajo trditev, ki naj bi se z njimi dokazovale. Zgolj zanikanje obstoja dolga, ob navedbi, da tožena stranka niti ne ve kaj naj bi dolg predstavljal, po pojasnilu tožeče stranke za kaj je šlo, več ne zadošča. Gre za pavšalen ugovor, ki ga z izvajanjem dokazov ne bi bilo mogoče konkretizirati. S tem, ko je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju njenega zakonitega zastopnika, zato toženi stranki pravice do izjave ni kršilo.

8. Glede na ugotovljeno - da je torej tožeča stranka v tožbi podala zadostno trditveno podlago, ki ji tožena stranka ni vsebinsko nasprotovala - je pravilen in zakonit zaključek sodišča prve stopnje, da se tožničine navedbe, zaradi neargumentiranega prerekanja, štejejo za priznane.

9. Sodišče prve stopnje ni storilo niti očitanih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni storilo drugih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločitev o glavni stvari tako ni utemeljena. Enako velja za pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških, ki ji tožena stranka nasprotuje zgolj zaradi domnevno napačne odločitve o glavni stvari. Višje sodišče je zato pritožbo v celoti zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti stroške, ki so ji z njo nastali (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 180, 180/1, 453
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNTE5