VSL Sklep II Cp 1871/2017

Jedro

Za izpolnitev pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico.

Izrek

I. Dopolnitev pritožbe z dne 16. 8. 2017 se zavrže.

II. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženca zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. do dne 8. 10. 2017.

2. Zoper odločitev se po odvetniku pritožuje udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, da ga razveljavi, zadrži njegovo izvrševanje in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje povsem pavšalno, brez konkretne ocene ugotovilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izrek ukrepa za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Manjka dokazna ocena izpovedb prič. Izvedeniško mnenje temelji na preteklih dogodkih. Tudi očitek o povzročanju hude premoženjske škode je povsem neutemeljen. Kot izhaja iz izpovedbe matere pridržane osebe, je udeleženec iz odškodnine od denacionalizacije kupil dve hiši, ki ju preko nepremičninske agencije trži in ima iz tega naslova redne prihodke v višini med 7.000,00 in 10.000,00 EUR mesečno, naložba v P. pa je udeleženca stala 15.000,00 EUR. Tudi zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženec ogroža življenje drugih, nima osnove v spisu in izvedenih dokazih. Mati udeleženca je izpovedala, da jo je sin le prijel in potisnil na pult ter na splošno, da je do nje agresiven. Sodišče v postopku tudi ni ugotavljalo, kakšno medikamentozno terapijo naj bi pridržana oseba jemala, zato o opustitvi te terapije v logičnem smislu ne more biti govora.

3. Dopolnitev pritožbe z dne 16. 8.2017 se zavrže.

4. Izpodbijani sklep je bil pooblaščencu udeleženca vročen dne 11. 8. 2017, kot to izhaja iz vročilnice v spisu, dopolnitev pa je bila vložena dne 16. 8. 2017, torej po preteku pritožbenega roka. Pritožbeni rok je prekluzivni zakonski rok, zato je višje sodišče prepozno dopolnitev pritožbe na podlagi 352. člena ZPP zavrglo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju¹ , in sicer: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje iz prve alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; in če navedenih vzrokov ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

7. Sodišče prve stopnje je prisilno hospitalizacijo utemeljilo s tem, da gre pri udeležencu za psihotično motnjo v sklopu shizoafektivne motnje. Ugotovilo je, da udeleženec ogroža življenje drugih (heteroagresivno vedenje do mame in prijatelja pred sprejemom v bolnišnico), da sebi povzroča hudo premoženjsko škodo (nakup zemljišča in postavitev šole v P., nakup dveh hiš ob morju) in da huje ogroža svoje zdravje (opustitev medikamentozne terapije). Navedeno ogrožanje je po ugotovitvi prvega sodišča posledica duševne motnje, zaradi česar ima udeleženec hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

8. Za izpolnitev pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanjo ali za okolico.

9. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne dajejo zadostne osnove za presojo, da so izpolnjeni vsi prej navedeni zakonski pogoji za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Ugotovitev sodišča prve stopnje o heteroagresivnem vedenju udeleženca ni dokazno podprta. V spisu ni nobenih konkretnih podatkov o agresivnosti udeleženca, zato je ostalo dejansko stanje glede te pravno relevantne okoliščine nezadostno raziskano. S strani matere zatrjevano pritožnikovo ravnanje, ko je udeleženec mater prijel ter jo potisnil na pult kuhinje ne opravičuje odrejenega ukrepa, saj navedeno, sicer neprimerno, ravnanje huje ne ogroža zdravja pritožnikove matere ali celo njenega življenja. Tudi dejstvo, da je udeleženec kupil dve hiši ob morju, ki mu prinašata dohodke, ter zemljišče v P., ob ugotovitvi, da je dobro situiran, ne izkazuje, da bi s tem sebi povzročil hudo premoženjsko škodo. Pritožnik ima namreč pravico razpolagati s svojim premoženjem in pravico svobodno nakupovati v okviru plačljivih in razumnih zmožnosti. Po oceni pritožbenega sodišča zato pravni standard hude premoženjske škode, ki naj bi jo pritožnik storil sebi, v konkretnem primeru ni izpolnjen. Opustitev medikamentozne terapije je sicer lahko razlog za prisilno hospitalizacijo, vendar le v primeru, ko je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera udeleženca v takšni meri, da ta nima več sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja² , takšne ugotovitve pa v izpodbijanem sklepu ni.

10. Glede na navedeno je torej utemeljen pritožbeni očitek, da v obravnavanem primeru (zaenkrat) niso izkazani dejanski in pravni razlogi za odrejeno zadržanje udeleženca na zdravljenju. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi na podlagi 3. točke 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ugodilo, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v nov postopek.

11. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo navesti razloge o konkretnih dokazih in ravnanjih udeleženca, ki kažejo na nevarnost za zdravje (ali življenje) same pridržane osebe ali na nevarnost za zdravje ali življenje drugih, ali povzročitev hujše premoženjske škode sebi ali drugim. Po potrebi naj v zvezi s tem dodatno zasliši že zaslišano pričo B. B.³ , ter izvedenko, nato pa o zadevi ponovno odloči in v sklepu navede razloge o vseh odločilnih dejstvih.

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZDZdr.
² VS RS sklep II Ips 72/2017.
³ Zlasti v zvezi z njeno izpovedjo, da je udeleženec pred sprejemom ponoči hodil po strehi in vpil, kar bi v odvisnosti od konkretnih okoliščin lahko kazalo na to, da ogroža svoje zdravje ali življenje.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1424/2017
• VSL sklep I Cp 40/2017
• VSL Sklep I Cp 2736/2017