<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 240/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.240.2017
Evidenčna številka:VSL00000842
Datum odločbe:05.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izvršilni postopek - izvršba - izvršba na poslovni delež družbenika - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine

Jedro

Ker je dolg nastal po smrti družbenika M. L., je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je prešel nanj. S smrtjo mu je namreč položaj družbenika prenehal. Poleg tega tudi aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred trenutkom prenehanja družbe, odgovarja le za obveznosti, ki so nastale, dokler je bil družbenik. Položaja aktivnega družbenika pa ni mogel imeti tudi iz razloga, ker je umrl več kot dve leti pred prenehanjem družbe.

V sodbi je ugotovljeno, da po smrti M. L. družba dejansko ni delovala (ni bilo skupščine, niti stikov med družbeniki), da je do nekaj mesecev pred izbrisom tekla pravda, ki jo je začel M. L. in sta jo po njegovi smrti prevzeli toženki ter v kateri je bilo sporno, ali je M. L. pravno veljavno izstopil iz družbe, da je bil zahtevek L. oziroma toženk v začetku leta 2007 zavrnjen, vendar pa je med izdajo sklepa o dedovanju glede poslovnega deleža in vložitvijo predloga za izbris potekel le mesec dni in da tožnik niti zase ni mogel reči, da je po smrti M. L. lahko pomembneje vplival na poslovanje družbe. Te ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da toženki nista imeli položaja aktivnih družbenic, ki bi utemeljeval njuno odgovornost za dolgove družbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženima strankama povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 754,57 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za nerazdelno plačilo 9.060 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2013 dalje in tožniku naložilo povrnitev stroškov postopka toženk.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predhodni pravdni in izvršilni postopki niso sporni, ker so vsi pravnomočni. Iz teh odločb izhaja, da je bil prvotni dolžnik B. L., zatem družba V. d.o.o., nato pa njeni družbeniki. Da bi si omogočil poslovanje, je sam z dolžnikom sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga in ga tudi odplačal. Pravni prednik toženk M. L. je bil aktivni družbenik. Tudi dedinji, ki sta nadaljevali pravdo po tožbi v zvezi z njegovim poslovnim deležem v V., d.o.o., sta aktivni, ker sta dedinji aktivnega družbenika, na katerega je po zakonu prešla terjatev z družbe. Ni pomembno, ali terjatev izvira iz poslovanja družbe ali iz drugega naslova. Dejstvo je, da je šlo za obveznosti družbe, ki je po zakonu prešla na njene družbenike. Sam je plačal dolg v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter skrbnega ravnanja. Nepošteno in v nasprotju z moralo bi bilo, če ne bi imel pravice do povrnitve sorazmernega dela plačanega dolga. Dolg je prešel na prednika toženk ne glede na to, ali je on vedel za dolg družbe ali ne.

3. Toženki v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je utemeljeval zahtevek s trditvami, da je sam plačal dolg, za katerega je solidarno odgovarjal skupaj z drugimi družbeniki družbe V., d.o.o., toženki pa sta pravni naslednici enega od teh družbenikov.

6. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno,

- da sta toženki dedinji po pokojnem M. L., ki je umrl ... 8. 2004,

- da je na podlagi pravnomočne sodbe tekel izvršilni postopek zoper B. L. (sklep o izvršbi je postal pravnomočen 28. 11. 2000),

- da je bil v istem postopku na upnikov predlog 14. 4. 2005 izdan sklep o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba zoper dolžnikovega dolžnika V., d.o.o., kot dolžnika z rubežem sredstev na njegovih računih in ki je postal pravnomočen 20. 9. 2006,

- da je od leta 2003 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani tekla pravda, v kateri je M. L. od ostalih družbenikov družbe V., d.o.o., B. L., tožnika in B. Č. zahteval izplačilo svojega poslovnega deleža v družbi,

- da sta toženki po pravnomočni zavrnitvi zahtevka dosegli izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 21. 12. 2007, v katerem je bilo ugotovljeno, da v zapuščino sodi tudi 30 % poslovni delež njunega pravnega prednika v družbi V., d.o.o.,

- da je bil 23. 1. 2008 začet postopek za izbris družbe V., d.o.o., iz sodnega registra po uradni dolžnosti in da je sklep o izbrisu postal pravnomočen 10. 7. 2008,

- da je upnik 23. 7. 2009 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisanega dolžnika V., d.o.o., sodišče pa mu je ugodilo s sklepom z dne 7. 9. 2009,

- da je izvršilno sodišče s sklepom z dne 4. 1. 2010 prekinilo postopek zoper dolžnika M. L.,

- da je bil izvršilni postopek s sklepom z dne 6. 3. 2013 ustavljen (pravnomočen je postal 2. 4. 2013), ne da bi bili toženki kot dedinji po pokojnem M. L. pozvani k prevzemu izvršilnega postopka,

- da so se stiki družbenikov prekinili že pred prenehanjem družbe,

- da druga toženka, ki je v letu 2007 prevzela celotni poslovni delež, ne bi več mogla imeti resnega dejanskega vpliva na poslovanje družbe, ki je bila brez premoženja in tik pred začetkom postopka izbrisa,

- da bi se bili toženki lahko uprli nadaljevanju izvršbe zoper sebe, ker od smrti njunega prednika v letu 2004 do izbrisa družbe 2008 nista mogli dejansko vplivati na poslovanje družbe.

7. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da toženki ne odgovarjata za dolg družbe, ker je dolg nastal po smrti M. L., sami pa nista bili aktivni družbenici.

8. Na pravilnost odločitve ne vplivajo tožnikove pritožbene navedbe, da so pravdni in izvršilni postopki končani in da je sam, da bi si omogočil poslovanje, plačal dolg, ki ga je upnik terjal v izvršilnem postopku najprej od družbe, po njenem izbrisu pa od družbenikov. Tožnik lahko od njiju zahteva povrnitev dela zneska, ki ga je plačal upniku v izvršilnem postopku, le pod pogojem, da sta tudi oni solidarni dolžnici (404. člen OZ). Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je presojalo utemeljenost ugovora toženk, da nista solidarni dolžnici, ker v družbi V., d.o.o., nista imeli položaja aktivnih družbenic.

9. Odgovornost družbenikov za dolgove družbe je bila ob izbrisu družbe V., d.o.o., urejena v tedaj veljavnih šestem in sedmem odstavku 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po šestem odstavku aktivni družbeniki pravne osebe, ki je bila izbrisana po 441. členu ZFPPIPP, solidarno odgovarjajo za neplačane obveznosti pravne osebe ob njenem prenehanju. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti, ki so nastale do prenehanja položaja družbenika. Po sedmem odstavku 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.

10. Ker je dolg nastal po smrti družbenika M. L., je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je prešel nanj. S smrtjo mu je namreč položaj družbenika prenehal. Poleg tega tudi aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred trenutkom prenehanja družbe, odgovarja le za obveznosti, ki so nastale, dokler je bil družbenik. Položaja aktivnega družbenika pa ni mogel imeti tudi iz razloga, ker je umrl več kot dve leti pred prenehanjem družbe.

11. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvah, na podlagi katerih je sodišče zaključilo, da toženki nista bili aktivni družbenici. V sodbi je ugotovljeno, da po smrti M. L. družba dejansko ni delovala (ni bilo skupščine, niti stikov med družbeniki), da je do nekaj mesecev pred izbrisom tekla pravda, ki jo je začel M. L. in sta jo po njegovi smrti prevzeli toženki ter v kateri je bilo sporno, ali je M. L. pravno veljavno izstopil iz družbe, da je bil zahtevek L. oziroma toženk v začetku leta 2007 zavrnjen, vendar pa je med izdajo sklepa o dedovanju glede poslovnega deleža in vložitvijo predloga za izbris potekel le mesec dni in da tožnik niti zase ni mogel reči, da je po smrti M. L. lahko pomembneje vplival na poslovanje družbe. Te ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da toženki nista imeli položaja aktivnih družbenic, ki bi utemeljeval njuno odgovornost za dolgove družbe.

12. Pritožbeno stališče o nepomembnosti okoliščine, ali terjatev izvira iz poslovanja družbe ali iz drugega naslova, ne more vplivati na odločitev o pritožbi, ker navedena okoliščina niti v sodbi ni ovrednotena kot odločilna. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti pritožbene navedbe o vzgibih za tožnikovo ravnanje v izvršilnem postopku ter sklicevanje na načelo vestnosti in poštenja. Ker toženki ne odgovarjata za dolg družbe, nista dolžni povrniti tožniku deleža plačanega dolga, sorazmernega njunemu deležu v družbi.

13. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan toženkama povrniti potrebne stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Priznani stroški predstavljajo strošek za odgovor na pritožbo (598,50 EUR po tar. št. 3210 in 1200) in pavšalni znesek materialnih stroškov (20 EUR po tar. št. 6002), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost, in znašajo skupaj 754,57 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 404
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 441, 442, 442/6, 442/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwNDEx