VSL Sklep I Cpg 484/2017

Jedro

Tožeča stranka je dokazala odsotnost iz RS za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložila 19. 12. 2016, kar je nedvomno po poteku 15 dnevnega roka od prenehanja razloga za zamudo roka (drugi odstavek 117. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je bila odsotna iz RS tudi od 3. 11. 2016 do 6. 12. 2016 so prepozne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala tožeča stranka, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, zatrjevati in dokazati že v samem predlogu.

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke ni dovoljen. Tožeča stranka ga je namreč vložila zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, zato bi morala obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno procesno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP), v konkretnem primeru dopolniti tožbo, česar ni storila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z naslovom: "Ugovor vezano na sklep sodišča I Pg 104/2016 z dne 26. 7. 2016, sklep I Pg 104/2016 z dne 23. 9. 2016 za postopek pred sodiščem I. stopnje-8 za dopolnitev vloge in razveljavitev sklepa o izvršbi" z dne 14. 12. 2016.

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila laično pritožbo z naslovom "Pritožba zoper sklep sodišča I Pg 104/2016 z dne 26. 1. 2017, za Razveljavitev sklepa o izvršbi". V pritožbi je navajala, da je v tujini bivala neprekinjeno od 15. 8. 2016 do 6. 12. 2016. Z računom št. 154/2016 je dokazovala, da je od 6. 11. 2016 do 6. 12. 2016 poslovno bivala v S. V času od 4. 11. 2016 do 6. 11. 2016 pa je bivala na P. pri prijateljici. Ker je šlo za neuradno (prijateljsko) bivanje, potrdila (računa) o bivanju ni mogla pridobiti, je pa navedla, da je na zahtevo sodišča njena prijateljica pripravljena podati pisno izjavo. Glede na navedeno je trdila, da se je lahko seznanila s prispelo pošto šele 7. 12. 2016, zato njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 19. 12. 2016 ni bil prepozen. Smiselno je predlagala, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje obravnava. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker ne gre za sklep iz drugega odstavka 366a. člena ZPP, je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5. Obravnavani postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (dne 4. 1. 2016), po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi, pa nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ker navedeni predlog nima obveznih sestavin, ki jih mora obsegati tožba (prvi odstavek 180. člena ZPP), je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 7. 2016 (list. št. 27) tožečo stranko pozvalo, naj tožbo ustrezno dopolni (prvi odstavek 108. člena ZPP) in jo opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njeno tožbo zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Ker tožeča stranka v določenem ji roku tožbe ni dopolnila, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 9. 2016 sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbo zavrglo (list. št. 29).

6. 19. 12. 2016 je tožeča stranka pri sodišču prve stopnje vložila vlogo z naslovom "Ugovor vezano na sklep sodišča I Pg 104/2016 z dne 26. 7. 2016, sklep I Pg 104/2016 z dne 23. 9. 2016 za postopek pred sodiščem I. stopnje-8 za dopolnitev vloge in razveljavitev sklepa o izvršbi", ki jo je sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tožeča stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izkazala upravičeno odsotnost za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, je sodišče prve stopnje štelo, da je vzrok za zamudo prenehal naslednjega dne 4. 11. 2016, 5. 11. 2016 pa začel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki se je iztekel 21. 11. 2016. Ker je tožeča stranka predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 19. 12. 2016, ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožeči stranki sklep z dne 26. 7. 2016, s katerim je bila pozvana na dopolnitev tožbe, pravilno vročen. Prav tako ni sporno, da v določenem ji roku tožeča stranka tožbe ni dopolnila. Ker torej svoje procesne obveznosti iz prvega odstavka 180. člena ZPP ni (pravočasno) izpolnila, je sodišče prve stopnje pravilno tožbo kot nepopolno zavrglo (peto odstavek 180. člena ZPP). Sporno pa je vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe.

8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje vsebinsko obravnava le, če je pravočasen in dovoljen. Obe predpostavki mora predlagatelj izkazati v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (117. člen ZPP). Po vpogledu v spis pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila, da v daljšem časovnem obdobju, to je od 15. 8. 2016 do 6. 11. 2016, ni bivala v Republiki Sloveniji (RS). V dokaz navedenega je priložila dva računa, ki izkazujeta njeno odsotnost oziroma bivanje na H. od 15. 8. 2016 do 18. 9. 2016 (A5) in poslovno bivanje v S. od 18. 9. 2016 do 3. 11. 2016 (A6). Glede na navedeno je tožeča stranka dokazala odsotnost iz RS za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložila 19. 12. 2016, kar je nedvomno po poteku 15 dnevnega roka od prenehanja razloga za zamudo roka (drugi odstavek 117. člena ZPP), kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe, da je bila odsotna iz RS tudi od 3. 11. 2016 do 6. 12. 2016 pa so prepozne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala tožeča stranka, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, zatrjevati in dokazati že v samem predlogu. Sodišče prve stopnje je zato, glede na trditve in dokaze v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pravilno ugotovilo, da je predlog prepozen in ga zavrglo (prvi odstavek 120. člena ZPP).

9. Poleg tega pritožbeno sodišče dodaja, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke tudi ni dovoljen. Tožeča stranka ga je namreč vložila zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, zato bi morala obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno procesno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP), v konkretnem primeru dopolniti tožbo, česar ni storila. Zato bi bilo treba njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavreči tudi iz razloga nedovoljenosti (prvi odstavek 120. člena ZPP).

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), zato je sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 35/2017
• VSL Sklep II Cpg 801/2018
• VSL sklep I Cpg 1428/2010