<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 28/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.28.2017
Evidenčna številka:VSL00000679
Datum odločbe:24.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Majda Lušina (poroč.), Barbara Žužek Javornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:napotitev na pravdo - neveljavnost zakonske zveze - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - dediči kot sosporniki - skrbnik zapuščine - stranka zapuščinskega postopka

Jedro

Tudi zapustnikova partnerka, ki uveljavlja neveljavnost zapustnikove zakonske zveze, je stranka zapuščinskega postopka.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 16. 5. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 16. 5. 2016

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in A. A. (v nadaljevanju zapustnikova partnerka) zoper B. B. (v nadaljevanju zapustnikova vdova) ter C. C. (v nadaljevanju zapustnikova sestra) napotilo na pravdo, v kateri mora dokazati, da zapustnikova zakonska zveza ni pravno veljavna in ima zato dedno pravico kot zapustnikova izven-zakonska partnerica. Zapustnikova sestra pa je zoper vdovo napotena na pravdo, v kateri mora dokazati, da pisna oporoka pred pričami z dne 4. 11. 2015 in pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 29. 7. 2015 nista pravno veljavni.

2. Pritožujeta se na pravdo napoteni zapustnikova partnerka in zapustnikova sestra. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Opozarjata, da mora dejansko stanje ugotoviti zapuščinsko sodišče in sicer s sredstvi, ki ustrezajo naravi zapuščinskega postopka. Dejansko stanje mora sodišče strankam pred napotitvijo na pravdo predstaviti kot problem. Šele potem, ko izčrpa svoje pristojnosti pri razčiščevanju dejanskega stanja, ima zapuščinsko sodišče možnost in dolžnost, da stranke napoti na pravdo. Pri tem mora upoštevati nujno in enotno sosporništvo. V obravnavanem primeru pa je bil opravljen zgolj en narok. Tudi zapustnikova sestra ne priznava veljavnosti zapustnikove zakonske zveze z vdovo. Ni upoštevano, da sta pravni veljavnosti oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju nasprotovali zapustnikova sestra in partnerka. Zapustnikova sestra je predlagala izdajo sklepa o dedovanju po starih starših zaradi dedovanja obveznic. Tudi del obveznic, ki jih je zapustnik imel na KDD računu, sodi v zapuščino. Kršeno je bilo razpravno načelo, ker pritožnici ni bilo omogočeno, da bi s tem seznanila zapuščinsko sodišče. V zapuščinskem postopku bi bilo treba ugotoviti, da ima izven-zakonska partnerka na enem od zapustnikovih vozil osebno služnost brezplačne uporabe. Zapuščinsko sodišče je postopek prehitro zaključilo. Ni ugotovilo vseh spornih dejstev in strankam ni dalo možnosti, da bi se o njih izjavile. Sodišče ni upoštevalo pravil o nujnem in enotnem sosporništvu, saj morajo biti v vsakem pravdnem postopku zajete vse dedne upravičenke po zapustniku.

3. Zapustnikova vdova je na pritožbo odgovorila. Opozorila je, da na pravdo napoteni dedinji nista vezani na obliko in vsebino tožbe, na katero sta napoteni. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnici nepravilno sklepata, da je zapuščinski postopek z izdajo napotitvenega sklepa zaključen. Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek zgolj prekinilo do odločitve o spornih vprašanjih. Glede obsega zapuščine (obveznice) bodo stranke svoje trditve lahko še dopolnile. Kolikor pritožba meri na to, da bi katero od spornih vprašanj, glede katerih so stranke napotene na pravdo, moralo reševati zapuščinsko sodišče sámo, brez reševanja spornih dejstev v pravdi, ji ni mogoče pritrditi. Napotitev na pravdo je z zakonom predviden način reševanja spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica strank.

6. Pritožba pravilno navaja, da mora zapuščinsko sodišče pred izdajo zapuščinskega postopka zadevo vsestransko pretresti, da s sklepom o napotitvi zajame vsa ali čim več spornih vprašanj. V obravnavni zadevi je bilo to storjeno, saj je pred vsemi drugimi vprašanji treba razčistiti temeljno vprašanje - kdo so dediči po zapustniku. Če je zapustnikova zakonska zveza pravno veljavno sklenjena in če je oporoka pravno veljavna, je vdova edina dedinja zapustnikovega premoženja. Reševanje drugih spornih vprašanj (npr. glede obsega zapuščine) v tem primeru ne bo potrebno. Sodišče prve stopnje je zato zapustnikovo partnerko in sestro upravičeno napotilo na pravdo najprej zaradi ugotovitve pravne veljavnosti zapustnikove zakonske zveze in oporoke, saj je od rešitve teh vprašanj odvisno, ali bodo obseg zapuščine in druga dejstva sploh sporna. Ker pa se je že pred izdajo izpodbijanega sklepa kot sporen izkazal obseg zapuščine, ni napačno, da je zapustnikova sestra na pravdo napotena tudi zaradi ugotovitve pravne ne/veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, s katero je zapustnik razpolagal v korist vdove. Tudi to pravdo mora - v izogib posledicam iz 213. čl. Zakona o dedovanju - sprožiti v določene roku. Če se bodo v teku zapuščinskega postopka kot sporna izkazala tudi druga dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, ni izključeno, da bo postopek - zaradi ugotovitve teh dejstev - ponovno prekinjen in stranke napotene na pravdo.

7. Ker se zapustnikova sestra glede pravne ne/veljavnosti zapustnikove zakonske zveze ni opredelila, je na pravdo napotena zgolj zapustnikova partnerka, zapustnikova sestra pa naj bi v pravdnem postopku sodelovala na pasivni strani. V pritožbi zapustnikova sestra napoveduje, da bo zahtevek pripoznala, kar je sprejemljivo, saj trdi, da z uveljavljanim dejstvom soglaša. Nobene ovire pa ni, da pravdo, katere predmet bo ugotavljanje zapustnikove pravne ne/veljavnosti zakonske zveze, tudi sproži. Bistveno je, da v pravdnem postopku - bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani - sodeluje. V postopku morajo sodelovati vse osebe, ki pridejo v poštev za dedovanje (nujni enotni sosporniki).

8. Pritožba vprašanje sospornikov pravilno izpostavlja v zvezi z napotitvijo na pravdo zaradi veljavnosti oporoke in veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju (obseg zapuščine). Tudi ta vprašanja so lahko rešena le enako za vse dediče. To pomeni, da morajo biti v postopku udeleženi vsi dediči, ki pridejo v poštev za dedovanje. Če je bil zapustnik poročen, zapustnikova partnerska zveza ne ustvarja pravnih posledic. Če pa bo zapustnikova zakonska zveza razglašena za neveljavno, je zakonita dedinja (tudi) izven-zakonska partnerka. Pravilno je zato, da (do odločitve o ne/veljavnosti zakonske zveze) v postopku ugotavljanja veljavnosti oporoke in obsega zapuščine sodeluje tudi partnerka. Izpodbijani sklep, ki tega ne predvideva, je pomanjkljiv. Ker pa na pravdo napotena zapustnikova sestra na napotitveni sklep ni vezana, mora tožbo, tudi brez izrecnega navodila, vložiti tudi zoper zapustnikovo partnerko. Pritožbeno sodišče zato v izpodbijani sklep ne posega. Na pravdo napotena dedinja naj upošteva, da morajo v pravdnem postopku sodelovati vse osebe, ki pridejo v poštev za dedovanje (196. čl. ZPP). Nobene ovire pa ni, da partnerka, ki zatrjuje, da tudi ona ne priznava veljavnosti oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju (obseg zapuščine), v tej pravdi - kljub temu, da na pravdo ni napotena - sodeluje na aktivni strani.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju pritožba zavrnjena.

O pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016

10. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog A. A. z dne 15. 6. 2016 za postavitev skrbnika dediščine.

11. Pritožujeta se vlagateljica predloga (zapustnikova partnerka) in zapustnikova sestra. Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev sklepa, podredno pa spremembo sklepa s postavitvijo skrbnika zapuščine. Opozarjata, da se je sodišče osredotočilo na nepremičnine in odločitev argumentiralo z dejstvom, da je zapustnik z nepremičninami razpolagal in zato odreklo postavitev skrbnika tega premoženja. Sodišče pa je spregledalo, da iz zapisnika zapuščinske obravnave izhaja, da v zapuščino spadajo tudi premičnine, glede katerih bodo udeleženke postopka težko dosegle konsenz glede ohranjanja vrednosti in uporabe v času do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. To je razvidno iz dopisov, poslanih družbi K. d.o.o. zaradi podaljšanja registracije. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se vdova ne strinja, da zapustnikova partnerka vozilo uporablja. Če skrbnik ne bo postavljen, bo vsem udeleženkam onemogočena uporaba/upravljanje z zapuščino in ohranjanje vrednosti zapuščine. Zapustnikova partnerka živi v večstanovanjski stavbi, pred katero je parkirišče, namenjeno etažnim lastnikom stavbe. Če bo ostalo vozilo, ki ga je zapustnikova partnerka imela v uporabi, neregistrirano, pred stavbo ne bo moglo biti parkirano. Kam naj ga odpelje, da se bosta s tem strinjali udeleženki postopka? Zaradi pravd ni pričakovati, da bo postopek končan pred petimi leti. V tem času bodo vozila propadla, ker jih nobena od udeleženk ne bo hotela vzdrževati. Enako velja za denarna sredstva, stroške plačevanja za sef ... Tudi zapustnikova vdova je podala par predlogov za postavitev skrbnika zapuščine.

12. Zapustnikova vdova je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Sodišče prve stopnje je odločilo o predlogu za postavitev skrbnika zapuščine, ki ga je zapustnikova partnerka vložila 15. 6. 2016 in ga argumentirala s potrebnostjo skrbnika zaradi napovedujočih se dolgotrajnih pravdnih postopkov. Spregledalo pa je, da so stranke predlog nadgrajevale z dodatnimi argumenti; ne samo s svojimi stališči glede osebe, ki bi bila primerna za skrbnika. Opredelilo se je le do potrebnosti skrbnika zapuščine v zvezi z upravljanjem nepremičnega premoženja. Pritožbeno sodišče soglaša, da je z nepremičninami zapustnik razpolagal in v tej fazi postopka ni izkazano, da so nepremičnine v zapuščini. Sporno nepremično premoženje je po zemljiškoknjižnih podatkih v lasti vdove, zato je ona tista, s katero se solastnica (zapustnikova sestra) lahko dogovarja glede dostopnosti, uporabe in upravljanja skupnih prostorov in naprav hiše (dimniška vratca, plačevanje skupnih stroškov ...).

15. Tudi večina drugih, v pritožbi izpostavljenih razlogov, ne prepriča v potrebnost postavitve skrbnika zapuščine. Z zapustnikovo smrtjo in smrtjo zapustnikove matere (naročnice časopisa) je izdajatelja časopisa dolžna seznaniti oseba, ki časopis prejema. Glede najema grobov je bilo doseženo soglasje in najemnino plačuje ter z upravljavcem pokopališča najemno razmerje nadaljuje tisti, ki je za najem zainteresiran. Glede premičnin - konkretno avtomobilov - so zatrjevani problemi v zvezi z registracijo, pri čemer pritožnici ne trdita, da je le skrbnik tisti, ki bi registracijo lahko dosegel. Iz navedb je mogoče razbrati, da je (vsaj) eno od vozil že registrirano. Ker vozila vrednost izgubljajo zaradi staranja - tudi ali še bolj, če se ne uporabljajo - bi bilo smiselno, da stranke druga drugi, v izogib zmanjševanju vrednosti zapuščine, izdajo soglasje za registracijo. Treba je namreč upoštevati, da tudi če bi bil skrbnik zapuščine postavljen, s premoženjem ne bi smel razpolagati, saj je njegova naloga zgolj poslovanje (poslovodenje) in zastopanje. Za razpolaganje s premoženjem bi potreboval soglasje dedičev. Trditve o tem, kako udeleženke postopka premičnine uporabljajo, niso podane. Vprašanje smiselnosti postavitve upravitelja zapuščine, je zato - po razjasnitvi dejanskega stanja v zvezi z uporabo avtomobilov in možnostjo strank, da registracijo dosežejo same - treba pretresti. Tega v dosedanjem postopku sodišče ni storilo, zato je dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in je sklep razveljavljen ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

16. Predlagateljica (zapustnikova partnerka) v vlogi z dne 15. 6. 2016 res ni navedla argumentov, ki bi utemeljevali postavitev skrbnika zapuščine. Sta pa argumente za postavitev skrbnika navajali tudi drugi dve stranki postopka; npr. zapustnikova vdova v zvezi z upravljanjem obveznic, ki so bile na podlagi zakona prenesene iz zapustnikovega KDD računa. V ponovljenem postopku naj sodišče pretrese vse razloge, s katerimi stranke utemeljujejo potrebnost postavitve skrbnika. Vse se strinjajo, da je postavitev skrbnika potrebna, zato je bilo dosedanje obravnavanje predloga za postavitev skrbnika kot predlagateljičine vloge z dne 15. 6. 2016, preozko oz. nezadostno. Dodati velja, da ni ovire, da predlog za postavitev skrbnika postavi partnerka. Tudi ona je stranka postopka, saj 175. čl. Zakona o dedovanju določa, da so stranke zapuščinskega postopka dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Če bo partnerka zatrjevano neveljavnost zapustnikove zakonske zveze uspela uveljaviti, bo zaradi partnerske zveze z zapustnikom (zatrjevana izven-zakonska skupnost, kakor je opredeljena z 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) - lahko zapustnikova zakonita dedinja oz. imetnica pravic iz zapuščine (4a. čl. Zakona o dedovanju). Okoliščino oz. realno možnost, da partnerka sploh nima dednih pravic po zapustniku, je mogoče upoštevati pri izbiri osebe skrbnika, če bo le-ta postavljen.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 4a, 175, 210, 213
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 196

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzk4