<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep II Cp 785/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.785.2017
Evidenčna številka:VSL00000572
Datum odločbe:21.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), mag. Metoda Orehar Ivanc (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:ničnost kupoprodajne pogodbe - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - stvarna legitimacija - dediči - neveljavnost pogodb - ponovna prodaja nepremičnine - razpolagalno upravičenje odsvojitelja - zavezovalni pravni posel

Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z ZZK-1C, izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se izpodbijana sodba in sklep v II.1., III., IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, (1) da se nova dejstva in dokazni predlogi, podani v vlogi z dne 30. 9. 2016 kot prepozni ne upoštevajo (I. točka izreka), (2) da se zavrne zahtevek za ugotovitev neveljavnosti kupoprodajnih pogodb z dne 2. 7. 1997, sklenjene med tretjo toženko in drugim tožencem, in z dne 4. 7. 1997, sklenjene med drugim tožencem in prvo toženko, in zahtevek, da je prva toženka dolžna dopustiti geodetsko odmero 400 m2 severovzhodnega dela zemljišča, in glede te parcele izstaviti zemljiškoknjižno listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice na tožničino ime (II. točka izreka) in (3) tožnici naložilo povrnitev stroškov tožencev (III., IV. in V. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Sodišče v novem postopku ni razčistilo, kar mu je bilo naloženo s sklepom pritožbenega sodišča glede pravnega nasledstva tožnice. Tožnico bi moralo ponovno zaslišati in preveriti nesporno dejstvo, ki so ga priznali vsi drugi udeleženci tega postopka, da je žena oziroma zunajzakonska partnerka pokojnega A. A. B. B. je bila žena pokojnega brata A. A., C. C. Te okoliščine je pojasnila v vlogi z dne 30. 9. 2016, ki jo je sodišče neutemeljeno zavrglo. O tem bi izpovedala tožnica, če bi jo sodišče zaslišalo.

Neutemeljeno je stališče sodišča, da gre za že razsojeno stvar. V drugem postopku niso bile udeležene iste stranke.

Tudi tretjetoženka je pred sodiščem prve stopnje navedla, da je sporno zemljišče prodala družini A. A., da se je tja preselil s tožnico, da tam z otroci še vedno živi in da so plačali del kupnine. Dejansko so plačali celotno kupnino. Tretjetoženka je tudi pripoznala zahtevek. Ker je tožničin partner kupil sporno nepremičnino, je logično, da sta kasneje sklenjeni kupoprodajni pogodbi nični. Dvojna prodaja ni možna. Pogodba z dne 24. 2. 1997 je bila registrirana pri davčnem organu in overjena pri notarju, stranke pa še niso odmerile kupljenega dela zemljišča in še niso izvedle prepisa v zemljiško knjigo. Ker je kupec nastopil posest, je tožnica kot njegova dedinja upravičena zahtevati lastništvo tega zemljišča.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica je zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodb, sklenjenih 2. 7. 1997 med tretjo toženko in drugim tožencem ter 4. 7. 1997 med drugim tožencem in prvo toženko glede dela nepremičnin parc. št. 1173 in 1174, obe k.o. ..., za dopustitev geodetske odmere in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljevala s trditvami, da je njen pravni prednik 24. 2. 1997 sklenil kupoprodajno pogodbo s tretjo toženko glede spornega dela nepremičnin, da sta bili pogodbi, ki sta predmet zahtevka, sklenjeni z namenom izigranja njenega pravnega prednika kot prvotnega kupca, ter da prva toženka in drugi toženec ob sklenitvi pogodb tudi nista mogla biti v dobri veri, ker sta videla, da sporna dela nepremičnin zaseda tožnica s svojo družino in tam že gradi novo hišo.

6. Tožbene trditve, da sta bili sporni pogodbi sklenjeni z namenom izigranja tožničinega pravnega prednika kot prvega kupca spornih nepremičnin, po uveljavljenem stališču sodne prakse utemeljujejo zahtevek za njuno ničnost zaradi nedopustne podlage pogodbe (39. člen OZ).1 Sodna praksa je tudi že zavzela stališče, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1, kot so bile spremenjene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZZK-1 (ZZK-1C),2 izhaja, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba - in ne zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.3 Odsotnost izbrisnega zahtevka pa tožnici ne odvzema pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti pogodb.

7. Pritožbeno sodišče je v prvem sojenju zavzelo stališče, da je za presojo, ali je tožnica upravičena uveljavljati kupčeva upravičenja iz kupoprodajne pogodbe z dne 24. 2. 1997, treba presoditi, ali je (stvarna) legitimacija z dedičev po pokojnem C. C. (kot dediču A. A.) prešla nanjo na podlagi sodbe I P 1611/2010, izdane v pravdi med dediči in njo. Te ugotovitve tedaj v sodbi ni bilo. V okviru napotkov za novo sojenje je navedlo, naj se sodišče ob pritrdilnem odgovoru izreče o ostalih dejanskih in pravnih vprašanjih, pomembnih za odločitev o zahtevkih.

8. Izpodbijana sodba zaključuje, da je bil tožnici s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1611/2010 z dne 5. 5. 2011 priznan pravni položaj singularne naslednice. Ker je bil enak zahtevek, kot je obravnavani, v pravdi, ki jo je začel A. A., že pravnomočno zavrnjen in ker nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, je tudi obravnavani zahtevek neutemeljen.

9. Morebitna zmotnost ugotovitve sodbe, da tožnica ni bila žena pokojnega A. A., ne vpliva na pravilnost odločitve. V sodbi je namreč ugotovljeno, da so upravičenja A. A. iz kupoprodajne pogodbe z dne 24. 2. 1997 prešla na tožnico. Ugotovitev, da je bila tožnica žena A. A., bi le dodatno potrdila navedeno ugotovitev.

10. Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da o zahtevku za ugotovitev neveljavnosti pogodb z dne 2. 7. 1997 in 4. 7. 1997 še ni bilo pravnomočno odločeno. V pravdi, ki je tekla po tožbi za izročitev nepremičnine, ki jo je vložila kupovalka po zadnji pogodbi, proti A. A. oziroma njegovim dedičem, je dedinja pokojnega toženca vložila nasprotno tožbo za ugotovitev neveljavnosti pogodb in za izstavitev dovolila za vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev pokojnega A. A. Zahtevek je bil zavrnjen, ker ni bila tožena prava stranka. Razlogi, ki so ob tem nosilnem razlogu navedeni v sodbi, pa ne morejo biti odločilni za presojo, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar. Ker se sodišče ni izreklo o obstoju dejstev, ki bi mogla utemeljevati ničnost izpodbijanih pogodb, je dejansko stanje v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti spornih pogodb ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni ustrezna pravna posledica ugotovljene ničnosti pogodb. Iz tožbenih navedb, ki jih tožnica ponavlja tudi v pritožbi, in vsebine postavljenega zahtevka, je sklepati, da je tožnica zahtevek za geodetsko odmero delov nepremičnin, ki naj bi jih kupil tožničnin pravni prednik, in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila utemeljevala na stališču sodne prakse, uveljavljenem ob sklenitvi spornih pogodb. Po tem stališču je ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, utemeljevala zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zoper nedobrovernega drugega kupca. Kasnejša sodna praksa, ki je obstajala tudi že ob vložitvi tožbe, je opozorila na nesprejemljivost takega zahtevka po uveljavitvi OZ, SPZ in ZZK-1 kot celoti pravil, ki urejajo vprašanja, povezana s pridobitvijo lastninske pravice, in ki so predstavljala temelj za (do)graditev stališč o učinkih zavezovalnega posla in (ne)obstoju razpolagalnega upravičenja. Ker zahtevek za dopustitev geodetske odmere in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila od prve toženke kot zemljiškoknjižne lastnice spornih (delov) nepremičnin po navedenem nima podlage v materialnem pravu, so pritožbeni očitki v tem delu neutemeljeni.

12. Po ugotovitvi, da je v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti pogodb zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, in da tožba v zvezi z zahtevkom za geodetsko odmero in izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčna, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo, izpodbijano odločbo v II.1. točki izreka in glede stroškov postopka v III., IV. in V. točka izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Ker se sodišče prve stopnje o dokazih, predlaganih v zvezi s tem zahtevkom, še ni izreklo, bi odločitev pred sodiščem druge stopnje pravdni stranki prikrajšala v pravici do pritožbe. V ostalem izpodbijanem delu (III. točka izreka) je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Prim. sodbo VS RS II Ips 259/2013 z dne 21. 5. 2015 in tam navedeno sodno prakso.
2 Uradni list RS, št. 25/2011, in velja od 5. 4. 2011.
3 Vrhovno sodišče je v več odločbah opozorilo na neustreznost zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila kot oblike vračilnega zahtevka in ga dopuščalo le v zadevah, ko je bil tak zahtevek uveljavljen tako ob vložitvi tožbe kot ob zaključku obravnave (npr. II Ips 44/2007 z dne 10. 5. 2010 in II Ips 898/2009 z dne 30. 5. 2013). Sodba in sklep z dne 10. 3. 2016. V odločbi II Ips 269/2015 z dne 10. 3. 2016 je zavzelo jasno stališče, da zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 39
Zakon o zemljiški knjigi (1995) - ZZK - člen 243, 244

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzkx